Premisleki o prihodnosti javnih medijev, e-izdaja, uredil dr. Slavko Splichal, Založba FDV, Ljubljana, 2020, 211 strani

Premisleki o prihodnosti javnih medijev

»Janšev pohod na medije, ki traja že trideset let, je podobno kot njegovi pretekli posegi v gospodarske družbe vzorčen primer fašističnega korporativizma, s katerim država – ki je v rokah Stranke – nadzoruje ekonomijo in vse druge dejavnosti ter s tem omejuje politično opozicijo, marginalizira civilno družbo in nagrajuje politično lojalnost. Medtem ko na eni strani skladno z načeli neoliberalizma spodbuja zasebno lastništvo in legitimira zasebne profite tudi v dejavnostih, ki so bile tradicionalno v domeni javnega dobrega, kot so izobraževanje, zdravstvo in infrastrukturne dejavnosti, na drugi strani mehanizme države uporablja za oblikovanje normativnega okolja in zagotavljanje materialne infrastrukture, ki bi politični stranki omogočali nadzorovati »tržno regulirane« dejavnosti in ji zagotavljali paradržavni status. Tako rekoč idealen model te doktrine je politika Viktorja Orbána in njegove stranke Fidesz na Madžarskem, ki sta ne le zgled, ampak tudi politični in finančni partner SDS v refevdalizaciji javne sfere na Slovenskem. Ob madžarskem prevzemu Planet TV in naivno-preračunljivem sodelovanju koalicijskih partnerjev bi z zakonsko zmago v napovedani vojni proti javni RTV in STA Janši uspelo obvladati velik del slovenskega medijskega sektorja, kar bi mu olajšalo ohraniti in celo dolgoročno utrditi oblast, podobno kot je to uspelo Orbanu na Madžarskem. Ekspanzionistična fašistično-korporativistična medijska politika SDS pomeni realno nevarnost 'združevanja' države in civilne družbe, torej de facto ukinjanja civilne družbe in demokracije. Čim bolj se država in stranke vmešavajo v medije, tem večja je ta nevarnost, saj so mediji lahko 'čuvaji demokracije' le, če predstavljajo civilnodružbeni (torej zunajparlamentarni in zunajstrankarski) nadzor nad nosilci (ne le) politične moči. To pa po drugi strani in na videz paradoksalno zahteva prav od politične države, da s sredstvi, ki jih ima na voljo, zagotovi pravni in materialni okvir za avtonomno delovanje medijev in novinarjev. Javna radiotelevizija je zato lakmusov papir demokracije.« (str. 20–21)

Gornji odlomek je iz elektronske knjige, ki jo je izdala Fakulteta za družbene vede oziroma njena katedra za novinarstvo. Odlomek je iz prispevka z naslovom Javni mediji so lakmusov papir demokracije, avtor je akademik dr. Slavko Splichal, ki je tudi urednik knjige. Knjiga je brezplačno dosegljiva na spletni strani FDV: www.fdv.uni-lj.si/zalozba. Naložite si jo, berite in sami presodite.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Tržič / / 12:28

Otrokom so pričarali nasmehe

Na izletu v Istralandio so bili otroci navdušeni tako nad dogodivščinami kot darili, predvsem pa so preživeli nepozaben dan.

Objavljeno na isti dan


GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Sedmica: Švica pod Karavankami

V ponedeljek, ko se je iz obtoka pred evrom umaknila nacionalna valuta in so bile oči evropske javnosti zazrte v Ljubljano, se je za Slovenijo čas za trenutek ustavil. Po pisanju Tonet...

GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Glavni krivec "večni nezadovoljnež"

Vse zadeve v zvezi s projektoma Platon in ISOFOV so zakonite in pregledne, je na sestanku zaposlenih v sredo zatrdil dekan fakultete za organizacijske vede dr. Robert Leskovar.

GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Med sosedi 21

Osrednji dogodek, pomemben za Slovence v zamejstvu, je bil torkova prva seja sveta za Slovence v zamejstvu v Ljubljani, ki jo je vodil predsednik vlade Janez Janša. Svet je...

GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Reci mi kar Ana

Takrat nisem vedela, da se pred menoj začenjajo najbolj kruti in težki meseci življenja ...

GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Iz starih časov: Lan za prejo

Ker se zdi, da je Gorenjski glas edini (?), ki še neguje starodavno tradicijo preje, ne bo napak, če o njej zapišemo še katero. »Pred kakimi sto leti in še preje se je vsa gorenjska stra...