Premisleki o prihodnosti javnih medijev, e-izdaja, uredil dr. Slavko Splichal, Založba FDV, Ljubljana, 2020, 211 strani

Premisleki o prihodnosti javnih medijev

»Janšev pohod na medije, ki traja že trideset let, je podobno kot njegovi pretekli posegi v gospodarske družbe vzorčen primer fašističnega korporativizma, s katerim država – ki je v rokah Stranke – nadzoruje ekonomijo in vse druge dejavnosti ter s tem omejuje politično opozicijo, marginalizira civilno družbo in nagrajuje politično lojalnost. Medtem ko na eni strani skladno z načeli neoliberalizma spodbuja zasebno lastništvo in legitimira zasebne profite tudi v dejavnostih, ki so bile tradicionalno v domeni javnega dobrega, kot so izobraževanje, zdravstvo in infrastrukturne dejavnosti, na drugi strani mehanizme države uporablja za oblikovanje normativnega okolja in zagotavljanje materialne infrastrukture, ki bi politični stranki omogočali nadzorovati »tržno regulirane« dejavnosti in ji zagotavljali paradržavni status. Tako rekoč idealen model te doktrine je politika Viktorja Orbána in njegove stranke Fidesz na Madžarskem, ki sta ne le zgled, ampak tudi politični in finančni partner SDS v refevdalizaciji javne sfere na Slovenskem. Ob madžarskem prevzemu Planet TV in naivno-preračunljivem sodelovanju koalicijskih partnerjev bi z zakonsko zmago v napovedani vojni proti javni RTV in STA Janši uspelo obvladati velik del slovenskega medijskega sektorja, kar bi mu olajšalo ohraniti in celo dolgoročno utrditi oblast, podobno kot je to uspelo Orbanu na Madžarskem. Ekspanzionistična fašistično-korporativistična medijska politika SDS pomeni realno nevarnost 'združevanja' države in civilne družbe, torej de facto ukinjanja civilne družbe in demokracije. Čim bolj se država in stranke vmešavajo v medije, tem večja je ta nevarnost, saj so mediji lahko 'čuvaji demokracije' le, če predstavljajo civilnodružbeni (torej zunajparlamentarni in zunajstrankarski) nadzor nad nosilci (ne le) politične moči. To pa po drugi strani in na videz paradoksalno zahteva prav od politične države, da s sredstvi, ki jih ima na voljo, zagotovi pravni in materialni okvir za avtonomno delovanje medijev in novinarjev. Javna radiotelevizija je zato lakmusov papir demokracije.« (str. 20–21)

Gornji odlomek je iz elektronske knjige, ki jo je izdala Fakulteta za družbene vede oziroma njena katedra za novinarstvo. Odlomek je iz prispevka z naslovom Javni mediji so lakmusov papir demokracije, avtor je akademik dr. Slavko Splichal, ki je tudi urednik knjige. Knjiga je brezplačno dosegljiva na spletni strani FDV: www.fdv.uni-lj.si/zalozba. Naložite si jo, berite in sami presodite.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Naklo / sreda, 12. september 2007 / 07:00

Pomoč za dograditev doma

Graditelji doma starejših občanov v Naklem bodo odkupili del postelj. Tako bodo omogočili dokončanje stavbe letos.

Objavljeno na isti dan


Kronika / sobota, 4. april 2009 / 07:00

Tržičana odnesel plaz

V petek popoldne so pod Storžičem našli truplo 58-letnega Tržičana, ki ga je odnesel snežni plaz, so danes sporočili s Policijske uprave Kranj.

Gospodarstvo / sobota, 4. april 2009 / 07:00

Doslej največji sejem v Komendi

Komenda – Na konjeniškem hipodromu so v četrtek odprli tradicionalni spomladanski sejem kmetijske, gozdarske in gradbene mehanizacije, kar je skupaj z jesenskim že sedemindvajseti sejem v...

Kronika / sobota, 4. april 2009 / 07:00

Kradljivi par v priporu

Jeseničan in njegova prijateljica iz okolice Kranjske Gore naj bi izpraznila trgovino v centru Kranja, ukradla avto in motor ...

Kranj / sobota, 4. april 2009 / 07:00

Podeljene nagrade Tedna slovenske drame

Grumovi nagradi v roke Simoni Semenič in Žanini Mirčevski, Grün Filipičevo priznanje dramaturginji Mojci Kranjc, najboljši predstavi pa Osvajalec in Solistika.

Gospodarstvo / sobota, 4. april 2009 / 07:00

Petinšestdeset primerov samovoljne sečnje

Bled - Po podatkih zavoda za gozdove je bilo lani v gozdovih Zgornje Gorenjske 65 primerov poseka brez odobritve, kar je dvajset več kot predlani in največ po letu 2000. Večina p...