Premisleki o prihodnosti javnih medijev, e-izdaja, uredil dr. Slavko Splichal, Založba FDV, Ljubljana, 2020, 211 strani

Premisleki o prihodnosti javnih medijev

»Janšev pohod na medije, ki traja že trideset let, je podobno kot njegovi pretekli posegi v gospodarske družbe vzorčen primer fašističnega korporativizma, s katerim država – ki je v rokah Stranke – nadzoruje ekonomijo in vse druge dejavnosti ter s tem omejuje politično opozicijo, marginalizira civilno družbo in nagrajuje politično lojalnost. Medtem ko na eni strani skladno z načeli neoliberalizma spodbuja zasebno lastništvo in legitimira zasebne profite tudi v dejavnostih, ki so bile tradicionalno v domeni javnega dobrega, kot so izobraževanje, zdravstvo in infrastrukturne dejavnosti, na drugi strani mehanizme države uporablja za oblikovanje normativnega okolja in zagotavljanje materialne infrastrukture, ki bi politični stranki omogočali nadzorovati »tržno regulirane« dejavnosti in ji zagotavljali paradržavni status. Tako rekoč idealen model te doktrine je politika Viktorja Orbána in njegove stranke Fidesz na Madžarskem, ki sta ne le zgled, ampak tudi politični in finančni partner SDS v refevdalizaciji javne sfere na Slovenskem. Ob madžarskem prevzemu Planet TV in naivno-preračunljivem sodelovanju koalicijskih partnerjev bi z zakonsko zmago v napovedani vojni proti javni RTV in STA Janši uspelo obvladati velik del slovenskega medijskega sektorja, kar bi mu olajšalo ohraniti in celo dolgoročno utrditi oblast, podobno kot je to uspelo Orbanu na Madžarskem. Ekspanzionistična fašistično-korporativistična medijska politika SDS pomeni realno nevarnost 'združevanja' države in civilne družbe, torej de facto ukinjanja civilne družbe in demokracije. Čim bolj se država in stranke vmešavajo v medije, tem večja je ta nevarnost, saj so mediji lahko 'čuvaji demokracije' le, če predstavljajo civilnodružbeni (torej zunajparlamentarni in zunajstrankarski) nadzor nad nosilci (ne le) politične moči. To pa po drugi strani in na videz paradoksalno zahteva prav od politične države, da s sredstvi, ki jih ima na voljo, zagotovi pravni in materialni okvir za avtonomno delovanje medijev in novinarjev. Javna radiotelevizija je zato lakmusov papir demokracije.« (str. 20–21)

Gornji odlomek je iz elektronske knjige, ki jo je izdala Fakulteta za družbene vede oziroma njena katedra za novinarstvo. Odlomek je iz prispevka z naslovom Javni mediji so lakmusov papir demokracije, avtor je akademik dr. Slavko Splichal, ki je tudi urednik knjige. Knjiga je brezplačno dosegljiva na spletni strani FDV: www.fdv.uni-lj.si/zalozba. Naložite si jo, berite in sami presodite.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kranj / torek, 2. junij 2009 / 07:00

Odnesli smeti, prinesli referendum

Na območju Krajevne skupnosti Kokrica se bodo krajani v nedeljo opredelili do referendumskega vprašanja: Ali ste za to, da se za območje naselja Mlaka ustanovi nova krajevna skupnost z imenom Krajevna...

Objavljeno na isti dan


Kronika / / 13:34

Matevž »izgubil očetovstvo«

Na sojenju Matevžu Logarju iz Podvrha zaradi nezakonitega zadrževanja rjavega medveda je pričal obtoženčev oče in skušal čim bolj razbremeniti sina.

Šport / / 13:28

Primožič drugi na Madžarskem

Na 212 kilometrov dolgem teku okoli Blatnega jezera na Madžarskem je gorenjski ultramaratonec Lojze Primožič zaostal le za rekorderjem in zmagovalcem Ivanom Cudinom.

Bled / / 13:27

Trikotničarka pod nadzorom

Več kot sto potapljačev se je v soboto že 21. leto zapored lotilo čiščenja dna in obrežja Blejskega jezera.

Škofja Loka / / 13:25

Prispevek se jim zdi previsok

Iniciativa za pravični komunalni prispevek v občini Škofja Loka nasprotuje višini komunalnega prispevka, kakršnega za priključitev na kanalizacijo z odlokom predlaga občina.

Razvedrilo / / 13:20

Pol stoletja pozneje

Ob petdesetletnici mature so se srečali trije razredi takratne Gimnazije v Kranju – 4.a, b in c – gimnazijci, ki so maturirali leta 1964. Na slavnostno srečanje so nekateri prišli tudi iz tujine, saj...