Le še dva hektara ledu

Besedilo: Jasna Paladin
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 5. avgust 2013 / 10:45

Triglavski ledenik in Ledenik pod Skuto sta edina še preostala ledenika pri nas in najbolj jugovzhodna ledenika v Alpah. Triglavski je bil še konec 19. stoletja velik več kot 40 hektarov, strokovnjaki pa jima v sedanjih podnebnih razmerah napovedujejo le še desetletje dolgo življenjsko dobo.

Triglavski ledenik je ostanek nekdaj obsežnejšega poledenelega sveta severovzhodno pod Triglavom, leži pa v trikotniku med Kredarico oziroma tamkajšnjim Triglavskim domom, vrhom Triglava in že deloma kopno Glavo, v večji del leta senčni legi na višini med 2450 in 2500 metri. Danes je to le še slab hektar velika ledena zaplata, ki pa je bila še sto let nazaj večja za vsaj štiridesetkrat. Strokovnjaki ga budno spremljajo že vrsto let, saj sodelavci Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU redne letne meritve in opazovanja izvajajo že vse od leta 1946, kar je eden najstarejših in najdlje trajajočih znanstvenoraziskovalnih projektov v Sloveniji.

»Meritve so sprva potekale s pomočjo barvnih oznak oziroma meritev razdalje od teh do roba ledenika. Dinamiko smo ugotavljali z odčitavanjem sprememb pri posameznih merilnih točkah na obodu ledenika. Z leti pa so te zaradi hitrega nazadovanja ledenika postale neuporabne. Od leta 1976 snemamo ledenik tudi s posebnim, panoramskim fotoaparatom. Od sredine devetdesetih let prejšnjega stoletja meritve potekajo večinoma s sodobnejšimi fotogrametričnimi napravami (laserski teodolit), od leta 2005 tudi z aerosnemanjem. Tako kot za vse alpske ledenike so tudi za Triglavski ledenik v zadnjih stoletjih značilna podobna kolebanja. Vzrok za razlike v hitrosti sprememb so različna nadmorska višina, lega in velikost ledenikov. Po višku na začetku 17. stoletja v naslednjih 250 letih, razen prehodnih izjem, ni bilo večjega spreminjanja njihove površine. Tudi večina ledenikov v Vzhodnih Alpah je naslednja viška dosegla med letoma 1770 in 1780 ter sredi 19. stoletja, po letu 1920 pa je opazno njihovo nenehno nazadovanje in tanjšanje. Ledeniška zaplata pod Triglavom je nastala v zadnjem hladnejšem obdobju, tako imenovani mali ledeni dobi. Ta je v Alpah trajala od sredine 14. do sredine 19. stoletja, ko so tudi drugi alpski ledeniki dosegli največji obseg. Ob koncu 19. stoletja je Triglavski ledenik, ki je takrat meril več kot 40 hektarjev, segal do roba Triglavske severne stene. Ob začetku natančnejših meritev in opazovanj se je njegova površina zmanjšala na 15 hektarjev, skoraj pol stoletja pozneje pa le še na petino tega. V zadnjih letih se je površina še naprej zmanjševala, posebej po izjemnem krčenju v talilni dobi leta 2003, ob meritvah leta 2007 je z 0,6 ha dosegel svoj minimum,« je podatke predstavil Miha Pav­šek z Geografskega inštituta Antona Melika. Leta 2009 se je ledenik znova okrepil na skoraj tri hektare, a leta 2012 so številke spet manjše od hektara. Triglavski ledenik se v zadnjih desetletjih tudi intenzivno tanjša. Meritve so pokazale, da se je prostornina ledenika med letoma 1992 in 2008 zmanjšala za štiridesetkrat, debelina pa je v povprečju znašala le tri metre. S snegom bogate zime intenzivno krčenje ledenika sicer ustavljajo, a sneg, ki prekrije ledenik, potrebuje več let ali celo desetletij, da se preobrazi v ledeniški led, za kar v precej milih zimah zadnjih let nima priložnosti. Kako dolgo pa bomo tudi v vročih poletjih še lahko občudovali naš nekdaj največji ledenik? »Če se bodo v prihodnjih letih ponovile za krčenje ledenika ugodne razmere, kakršnim smo bili priča med letoma 1992 in 2007, bo prirast zaradi nekaterih s snegom bogatih zim hitro izničen. Že v prihodnjih letih se bo pokazalo, ali gre le za prehoden pojav ali pa je preobrat posledica ublažitve podnebnih sprememb. V nasprotnem primeru bo ledenik v naslednjem desetletju ali dveh najverjetneje izginil,« je prepričan Pavšek.

Še en ledenik se skriva osrčju Kamniško-Savinjskih Alp, v senčni krnici pod severno steno Skute. Geografi ga opisujejo kot del nekdanjega veliko obsežnejšega Jezerskega ledenika, ki se je v pleistocenu valil izpod Skute proti Jezerskemu in je na svoji poti ustvaril slikovito ledeniško dolino, imenovano Ravenska Kočna. Čeprav leži približno štiristo metrov nižje od Triglavskega ledenika, pa se Ledenik pod Skuto, ki ga na geografskem inštitutu redno merijo od leta 1948, 'drži' precej bolje od tistega v Julijskih Alpah. Kljub negativnemu trendu v rasti (sredi prejšnjega stoletja je meril tri hektare, leta 1997 pa že polovico manj), je namreč tako po površini kot prostornini že celo prehitel nekdaj veliko večji in debelejši Triglavski ledenik, ki podnebnim spremembam očitno podlega še veliko hitreje. Lesenik pod Skuto se napaja z vsakoletnimi snežnimi padavinami, ki jih tja dodatno prinašajo še močni vetrovi ter snežni plazovi, ki se na ledenik prožijo iz okoliških žlebov in grap. A tudi Ledeniku pod Skuto, ki je danes velik le še kakšen hektar in za več deset metrov tanjši kot pred nekaj desetletji, so leta, kot kaže, šteta. Ob obstoječi povprečni dinamiki krčenja ledu v zadnjem desetletju in pol bi ledenik lahko po pesimističnih napovednih povsem izginil že v tem desetletju.