Prafara najbrž že pred tisočletjem

Besedilo: Ana Šubic
Kategorija: Žirovnica / ponedeljek, 29. julij 2013 / 23:00

Na Rodinah so v nedeljo praznovali 850. obletnico prve pisne omembe prafare.

Rodine – S slovesno sveto mašo, ki jo je v cerkvi sv. Klemena daroval nadškof Anton Stres, so v nedeljo na Rodinah počastili 850. obletnico prve pisne omembe rodinske prafare v letu 1163. Sprva so načrtovali, da se bodo sedanji brezniški župljani po cesarski cesti peš napotili k maši na Rodine, tako kot so to pred desetletji in stoletji vsako nedeljo počeli njihovi predniki z Breznice in iz drugih vasi, ki so spadale v rodinsko župnijo, a so visoke temperature mnoge odvrnile od romanja. »Zaradi vročine je večina, več kot dvesto vernikov, na Rodine prispela s svojimi prevoznimi sredstvi ali pa so šli peš v zgodnjih urah. So pa naši konjeniki na Rodine vzorno prepeljali narodne noše, ministrante in duhovnike, na vozu so se peljali tudi nekateri župljani, peš romarji so bili le skavti,« je pojasnil Marjan Lampret, župnik v župniji Breznica, kamor sodi tudi podružnična cerkev sv. Klemena. Nadškofa Stresa je uvodoma pozdravil žirovniški župan Leopold Pogačar, nato pa je domači župnik navzoče povabil k maši. Po koncu je sledilo prijetno druženje, na katerem je domačin Janez Mulej, sicer tudi oskrbnik Jalnove hiše na Rodinah, prisotne pogostil z ješprenjem, rodinske gospodinje pa so postregle z domačimi dobrotami.

Kot v župnijskem glasilu župnije Breznica pojasnjuje njihov rojak in profesor na Teološki fakulteti dr. Matjaž Ambrožič, je rodinska pražupnija prvič omenjena v listini iz leta 1163, ko je župnijo Šentrupert na Dolenjskem obiskal oglejski patriarh Ulrik II. in na gradu Škerljevo potrdil izločitev kapele sv. Marjete na Trati pri Velesovem iz cerkljanske župnije in njeno povzdignitev v samostojno župnijo, ob izdaji listine pa je bil med pričami naveden župnik tudi Engelpret z Rodin. Te so bile v tem delu Gorenjske najstarejša župnija, saj se na tem območju ne omenja nobena druga župnija ali župnik, sicer pa prva pisna omemba rodinske župnije za njenim dejanskim nastankom zamuja vsaj 150 let, saj je bil na Rodinah sedež pražupnije zagotovo že v drugi polovici 10. stoletja, ugotav­lja Ambrožič.»Spomin na rodinsko pražupnijo se je ohranil do danes. Po ljudskem izročilu so nekdaj pokopavali mrliče na Rodinah celo iz Rateč. Pozimi ob velikem snegu in mrazu so morali hraniti umrle na hladnem in so jih na rodinsko pokopališče pripeljali šele, ko so si utrli pot za sani. Nekoč so pomotoma pokopali skrinjo s suhimi hruškami, domači pa so šele po pogrebu spoznali, da je 'truga' z mrličem ostala doma,« je med drugim zapisal Ambrožič.