V hribe odrinite navsezgodaj

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Kronika / ponedeljek, 29. julij 2013 / 23:00

Gorski reševalci so v nedeljo pomagali kar štirim planincem, ki so onemogli zaradi hude vročine. »V gore je treba v tako vročih dneh iti navsezgodaj, praktično še v temi, s seboj pa vzeti dovolj tekočine,« opozarja predsednik Gorske reševalne zveze Slovenije Igor Potočnik.

Ratitovec, Grintovec – Planinska sezona je na vrhuncu, za nameček huda vročina v hribe po osvežitev zvabi tudi nevešče in fizično slabo pripravljene planince. A tudi v gorah je vročina še vedno velika, planinci oziroma gorniki so za nameček izpostavljeni velikemu fizičnemu naporu, zato hitro pride do dehidracije, izčrpanosti in onemoglosti, opozarjajo gorski reševalci.

»Samo v nedeljo smo pomagali štirim osebam, ki so zaradi vročine in prevelikega napora doživele malodane infarkt, tudi marsikateri zdrs je bil posledica utrujenosti,« je pojasnil Igor Potočnik, predsednik Gorske reševalne zveze Slovenije. »Pravi oziroma izkušeni gorniki gredo v gore navsezgodaj, pravzaprav še v temi, in se ob 10. uri že vrnejo, s seboj pa vzamejo zadosti tekočine. Po 12. uri so razmere v gorah zaradi vročine prezahtevne za hojo, poleg tega se lahko v popoldanskih urah hitro pojavijo nevihte z močnim deževjem in vetrom,« opozarja Potočnik.

V nedeljo so gorski reševalci pomagali trem onemoglim planincem na Grintovcu, dva od njih so v bolnišnico prepeljali s helikopterjem, pri enem je celo obstajal sum na srčni zastoj. Na Ratitovcu je postalo slabo tudi planinki, ki jo je dežurna ekipa gorskih reševalcev prav tako s helikopterjem prepeljala v bolnišnico. Gorskih nesreč je bilo še več, med drugim je ekipa za helikoptersko reševanje v gorah v petek popoldne pomagala otroku, ki si je poškodoval nogo ob Črnem jezeru pri Komarči. Ugotovili so, da je bil neprimerno opremljen oziroma obut, kar je bil najbrž tudi razlog za nesrečo.

»V gorah te dni beležimo množičen obisk, tako da med planinci najdemo tudi precej takih, ki precenijo svoje psihofizične in siceršnje sposobnosti in si izberejo prezahtevne ture. Ko so noge utrujene in korak ni več zanesljiv, nesreča čaka za prvim ovinkom,« ugotavlja Potočnik, ki vse, ki se bodo v naslednjih dneh odpravili v gore, opozarja, da je v visokogorju predvsem v senčnih legah še vedno precej snežnih zaplat, ki jih je treba prečiti z derezami. »Marsikdo reče, da za tistih pet metrov pa že ne potrebuje dereze, a do zdrsa lahko pride na metru snega,« pravi.