Na urgenci leta 2034

Besedilo: Mali Brat
Kategorija: Humor / sobota, 12. april 2014 / 09:36

Preden novi minister za zdravje počisti s preteklostjo v slovenskem zdravstvu, smo pogledali, kakšno bo slovensko zdravstvo v prihodnosti.

V zadnjih dneh se še posebej intenzivno, tako v medijih kot v medsebojnih pogovorih na ulici, ob živi meji ali v gostilnah, pogovarjamo o prihodnosti slovenskega zdravstva, ki ob kazalcih iz bližnje preteklosti in pogledu na sedanjost ne izgleda nič kaj spodbudno. Da se ne bi še bolj vdajali trenutnemu malodušju (podražila se bosta tudi alkohol in tobak), smo v naši bratski redakciji pogledali v prihodnost slovenskega zdravstva, češ mogoče pa le ni vse skupaj tako črno. Po poglejmo konkreten primer.

Državljana Ž. P. iz Stare Fužine je tisti petek leta 2034 nekaj uščipnilo v levem kolenu. Odpravil se je na centralno urgenco v Ljubljano (ta je zaradi zapiranja bolnišnic in zdravstvenih domov v državi edina, ki še deluje). Po vstopu v preddverje urgence je bil najprej dodeljen v vrsto Gorenj­ci (za oddelek, na katerem so v uporabi predvsem cenejši zdravstveni pripomočki in zdravila), na drugi kontroli na vstopu v urgentni blok, kjer preverjajo, kolikokrat je posameznik doslej že koristil zdravstvene storitve, je bil naš mož poslan v vrsto B1 (dva obiska pri zdravniku, enkrat prejel zdravila). Oddahnil se je, ker je vrsta nekoliko hitrejša, saj je to skupina z relativno zdravimi ljudmi. Upal je, da bo do zdravnika prišel prej kot v treh urah, saj ga je v kolenu ščipalo na vsakih dvajset minut.

Ko je bil že skoraj v čakalnici, je naletel na novo kontrolo, ki so jo v parlamentu zakonsko podprli pred nedav­nim, da se namreč potencialni bodoči pacienti razvrstijo glede na krvne skupine. Naš ŽP ima krvno skupino 0-, ki jo ima samo sedem odstotkov ljudi na svetu, kar je pomenilo še nekaj prihranka časa. Ampak glej ga vraga, ravno tisti dan so na sistematski pregled prišli člani Hokejskega kluba 0 minus z Jesenic (pogoj za igranje v ekipi je krvna skupina 0-), kar je pomenilo dodatnih štiriindvajset ljudi za jemanje krvi. Ko je ŽP po 6 urah in 50 minutah le prišel na vrsto, da bi mu odvzeli kri, je bila sestra, ki jemlje kri Gorenjcem kategorije B1, krvne skupine 0- ravno na izobraževanju v Švici, nadomeščala pa jo je kolegica, ki dela na od­vzemu pacientov krvne skupine A-, kar je pomenilo nekaj dodatnega čakanja. Po oddaji krvnega vzorca je naš ŽP po 8 urah in 24 minutah le prišel do dežurnega zdravnika na urgenci. »Kaj vas boli, dragi mož?« je vprašal zdravnik, naš državljan ŽP je po vsem tem času presedanja, čakajoč na pregled, pozabil na koleno in je izdavil: »Ta trenutek me še najbolj boli rit.« »Joj, dragi ŽP, za bolečine v predelu zadnjice boste pa morali na drug oddelek.«