Kreditiranje po domače

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Slovenija / petek, 5. julij 2013 / 08:51

Po besedah predsednika protikorupcijske komisije Gorana Klemenčiča so kreditni odbori v bankah o kreditih neznanim osebam razpravljali tudi po eno uro, v nekaterih primerih, ko je šlo za velike zneske, pa so nadzorniki samo pokimali.

O spornih posojilih

Ta teden je pred preiskovalno komisijo državnega zbora o ugotavljanju zlorab v bančnem sistemu nastopil predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Goran Klemenčič in jo seznanil z oceno stanja, ki jo je pripravila komisija in ni ravno prijetna, čeprav pričakovana. KPK je namreč pred tremi leti uvedla preiskavo posameznice ob pridobitvi osebnega kredita, nakar je sledila preiskava pregleda 40 poslov, ki so jih odobrile banke v večinski državni lasti in ki obsegajo 1,6 milijarde evrov. V teh postopkih so zaznali 30 sumov različnih kaznivih dejanj, podali so tudi šest ovadb državnemu tožilstvu, je razložil poslancem. Komisija je sicer zaprosila vse banke v državni lasti, naj razkrijejo, kako so od leta 2008 podeljevale posojila funkcionarjem ali uradnikom na položajih nad deset tisoč evrov in posojila, ki so odstopala od splošne ponudbe. Poslance so zanimala predvsem imena, vendar jih niso izvedeli, saj je Klemenčič pojasnil, da za njihovo razkritje nimajo pravne možnosti, in pristavil, da sicer ni čista nobena politična barva. »Imena so ena in ista. Niso politiki nujno vedno delegirali poslov, ker to ni bilo potrebno, saj je bančni sistem tako funkcioniral sam po sebi, začenši z nadzornimi sveti in upravami,« je dejal in kot primer navedel, da so v veliko kreditnih odborih o kreditih neznanim osebam razpravljali tudi po eno uro, po drugi strani pa so bili primeri, ko je šlo za velike zneske, a so se nadzorniki samo pogledali, pokimali in šli naprej. Klemenčič je še povedal, da so zaznali tudi primere vplivanja vlade oziroma ljudi z ministrstva za finance na Agencijo za upravljanje kapitalskih naložb, ki so kar preko elektronskih sporočil dajali natančna navodila, katero osebo imenovati na določeno mesto. V državnih bankah so delovale tudi »sive eminence«, ljudje, ki so bili dolgo na odločevalskih mestih, za določene posle pa so posredovali tudi nekateri ministri. »Ustvarila se je klima, da je to normalno,« je ocenil Klemenčič in obenem dejal, da se stvari v zadnjem obdobju vendarle izboljšujejo, saj so se tveganja na sistemski ravni začela zmanjševati. Klemenčič se še boji, da se bo sedaj posojila na isti način, kot so jih podeljevali, tudi odpisovalo.

Policija zavrnila očitke o nezakonitem nadzoru

Ali slovenska policija res izvaja nezakonit sistematičen nadzor sms-sporočil in zapisov državljanov na družbenih omrežjih, kot so ta teden javno protestirali v stranki in gibanju TRS, kjer ocenjujejo, da je Slovenija postala policijska država? Te navedbe so neresne in v popolnem nasprotju s standardi delovanja slovenske policije, odgovarjajo na policiji. V TRS-u so se odzvali na razpravo nekdanjega ministra za notranje zadeve, sedaj poslanca SDS Vinka Gorenaka v državnem zboru, ko je dejal, da je bilo predsednika stranke TRS Matjaža Hanžka videti na vseh demonstracijah, zato bi ga morda bilo treba vprašati, »kaj je delal na drugi vseslovenski vstaji in kaj je vozil v svojem avtu«. V TRS-u jih sedaj zanima, od kod Gorenaku podatki, da se je Hanžek udeleževal vseh vstaj in kaj je vozil v avtomobilu. Po njihovem mnenju organi pregona še vedno nadzorujejo sms-sporočila, Facebook in Twitter profile državljanov. Kot so navedli, razpolagajo s podatki, da opozarjajo ali kličejo posameznike na zagovor na policijo, kadar ti kritično pišejo o predsednici vlade Alenki Bratušek oziroma vladi, zato od policije pričakujejo, da se bo odločno uprla političnemu vmešavanju v njihovo delo. »Posameznike vabimo na razgovor izključno v povezavi s konkretnimi dogodki, kjer je bil podan sum, da je bil storjen prekršek ali kaznivo dejanje, in sicer z namenom zbiranja informacij o samem dogodku,« so pojasnili na policiji.

Fotografirali bodo mesta

Google se bo prihodnji teden z avtomobili za fotografiranje podal na slovenske ulice, so ta teden sporočili iz ameriškega spletnega velikana. S 360-stopinjsko prostorsko fotografsko tehniko bodo namreč najprej fotografirali večja mesta, kot so Ljubljana, Maribor, Celje in tudi Kranj, kasneje pa tudi manjša mesta in obrobja mest, fotografije pa bodo nato objavili na Googlovih spletnih zemljevidih. Ob tem so zagotovili, da bodo na spletni strani http://google.si/streetview redno obveščali o lokacijah svojih avtomobilov, kakor zahteva slovenska zakonodaja. Aplikacija Street View, ki Googlov spletni zemljevid dopolnjuje s podrobnimi fotografijami ulic, cest in naravnih znamenitosti, je doslej na voljo v 50 državah, zaradi podrobnih posnetkov pa je fotografiranje ulic marsikje sprožilo nasprotovanje in polemike glede pravice do zasebnosti, čeprav pri Googlu na slikah zameglijo številke registrskih tablic in obraze mimoidočih. Pri Googlu sicer zagotavljajo, da bodo slovenski uporabniki imeli možnost prijave morebitne napake oziroma naknadnega sporočanja, katere dele fotografij je še potrebno zamegliti.