Likovna satira

Denimo, da vas nekdo vpraša, ali poznate kak slovenski satirični časopis. Kar nas je starejših, bi se spomnili Pavlihe. Morda bi se kdo zgrozil nad dejstvom, da zdaj takega (se pravi dobrega) lista te vrste sploh nimamo! To lahko nekaj pomeni. Nedavno pa smo dobili odlično knjigo, iz katere je razvidno, da smo imeli v poldrugem stoletju, od 1869 do Pav­lihove smrti (zadnja številka je izšla 26. 6. 1991!) celo vrsto takšnih listov, nekateri so bili presenetljivo dobri: Brencelj (1869–1885), Juri s pušo (1869–1870), Pavliha (1870), Petelinček (1870), Sršeni (1871), Škrat (1883–1885), Jež (1902–1909), Osa (1905–1906), Pika (1912–1913), Bodeča neža (1914), Satura (1925), Muha (1926–1927), Skovir (1928–1929), Kurent (1929), Ilustracija (1929–1931), Posebna izdaja (1937–1939), Toti list (1938–1941), Pavliha (1945-1991) … Knjigi je naslov Likovna satira in podnaslov Poglavja o karikaturi v slovenskih satiričnih listih, avtor je umetnostni zgodovinar dr. Damir Globočnik, likovni kritik in publicist, kustos Gorenjskega muzeja.

V ospredju Globočnikovega prikaza so karikature, a teh ne kaže opisovati z besedami; raje si jih ogledate v knjigi, mnoge so prave mojstrovine in sodijo v klasiko. Denimo: Smrekarjeve karikature Ivana Cankarja ali njegovi karikirani potreti znanih slovenskih osebnosti v Ilustriranem Slovencu. Na naslovnici je karikatura Štefana Jerka: Janez si je nataknil dvojne naočnike in prelistava knjigo, ki jo ta karikatura oglašuje … V tem zapisu citirajmo samo še nekaj šaljivih stavkov iz prvega slovenskega satiričnega časopisa Brencelj, ki ga je urejal pisatelj Jakob Alešovec. Ta se je iz slovenskega odpadnika Karla Dežmana (iz Slovenca se je prelevil v zagretega nemškutarja) ponorčeval tako, da mu je pripisal metamorfoze tradicionalnih slovenskih vremenskih pregovorov. Za januar: »Prosenec – Če zad­nji prosenca voda v posodi ne zmerzne, se sme upati, da ne bo več zmerzovalo – v tem mescu.« Februar: »Svečan. Sveti Matija led razbija, če ga ni, ga pa ne more.« Marec: »Mali traven – Ako pade v tem mesecu sneg že drugič, je gotovo, da je že prej enkrat padel.« April: »Veliki traven – Če slišiš kukovico v tem mescu, štej, kolikokrat zakuka; če zakuka trikrat, naj ti pomeni, da boš živel do smrti.« Maj. »Rožni cvet – Če v tem mescu greš opolnoči memo pokopališča, ne ležiš doma v postelji.« In tako naprej. Globočnikova knjiga priča, da smo Slovenci narod z močnim smislom za humor in škoda je, da je tega v našem času premalo.