Lesni peleti slabo prestali test
Primerjalni test Zveze potrošnikov Slovenije je pokazal, da več kot tretjina vzorcev lesnih peletov ne ustreza niti minimalnim standardom kakovosti.
Ponudba peletov na trgu je raznovrstna, prav tako tudi cene, ki se gibljejo od 3,37 do 4,92 evra za petnajst kilogramov.
Kranj - Kurilno olje vse bolj nadomeščajo lesni peleti, s katerimi naj bi po nekaterih ocenah v primerjavi s fosilnimi gorivi prihranili tudi več kot polovico stroškov ogrevanja in pri tem izgubili le malo udobnosti. Ker potrošnike zanima, kako izbrati kakovostne pelete, sta Zveza potrošnikov Slovenije in Gozdarski inštitut Slovenije izvedla primerjalni test peletov, ki so potrošnikom dostopni na slovenskem trgu.
Preverili so dvajset vzorcev in ugotovili, da je bil le en vzorec zelo dober, dva dobra, osem povprečnih in dva zadostna, kar sedem vzorcev pa ni ustrezalo niti minimalnim standardom kakovosti. Po teh standardih imata največji delež v oceni vsebnost vode in ostanek pepela, pomembni pa so tudi drugi kriteriji - mehanska obstojnost, gostota nasutja in energijska vrednost. »Praviloma velja, da so vsi ti kriteriji medsebojno povezani, kar pomeni, da peleti z veliko vsebnostjo vode in visokim deležem pepela po izgorevanju praktično ne morejo doseči ustrezne kakovostne meje tudi po drugih kriterijih,« je na predstavitvi testa poudarila Nike Krajnc z Gozdarskega inštituta Slovenije in dodala: »Potrošniki naj bodo pozorni tudi na mehansko obstojnost peletov. Peleti slabše mehanske obstojnosti so hitro lomljivi in okoli njih je polno drobnih delcev. V praksi je izgorevanje takšnih peletov slabše, zaradi večje količine drobnih delcev pa je tudi več težav v peči.« Na testu se je dejansko izkazalo, da je mehanska obstojnost velik problem, saj kar pet vzorcev ni izpolnjevalo minimalnih zahtev standarda.
Oznake niso predpisane
Ker oznake na vrečah s peleti niso predpisane, lahko vsak izdelovalec poudari predvsem tisto, kar mu najbolj godi, to pa potrošnikom onemogoča primerjavo. V zvezi potrošnikov menijo, da bi morali biti na vsaki vreči s peleti napisani vsaj trije najpomembnejši podatki - o vsebnosti vode, preostanku pepela in kakovostnem razredu. Na testu je zelo dobro oceno za označevanje dobil le en vzorec in še eden oceno dobro, le na dveh pa je bil pravilno označen kakovostni razred.
Potrošniki veliko sprašujejo tudi o energijski vrednosti peletov. »Njen pomen so povzdignili zlasti trgovci, ki skušajo s primerjavami (največkrat s kurilnim oljem) pritegniti pozornost kupcev. Energijska vrednost je pogosto označena na pakiranju, a žal vrednosti niso primerljive, ker so navedene v različnih enotah (J/kg, Wh/kh, kalorije) in ker nikjer ni navedeno, na kakšno stanje peletov (absolutno suhe ali vlažne) se vrednost nanaša,« je dejal Boštjan Okorn, vodja testiranja pri Zvezi potrošnikov Slovenije.
Dobri le iz ene vrste lesa?
Medtem ko je med potrošniki pogosto slišati mnenje, da je kakovost peletov odvisna od uporabljene vrste lesa in da so dobri le tisti iz ene vrste lesa, pa strokovnjaki to zavračajo. Ne le to: tudi zapisanemu na embalaži, da so izdelani le iz ene vrste lesa, ni mogoče povsem zaupati. »V dveh primerih smo ugotovili, da je bil namesto bukovega lesa uporabljen les iglavcev, v enem od vzorcev pa smo poleg (označene) smrekovine našli tudi les drugega iglavca, najverjetneje bora,« je povedala Nike Krajnc.