Sloveniji dali dodaten čas

Evropska komisija je uslišala predsednico slovenske vlade Alenko Bratušek, ki je vedno znova ponavljala, da ne potrebujemo pomoči, ampak čas. Toda tega ne bo na pretek, v Bruslju pa tudi pričakujejo takojšnje in učinkovite ukrepe.

Rok podaljšali za dve leti

Sedaj vemo. Evropska komisija za zdaj zoper Slovenijo ne bo sprožila postopka zaradi presežnih makroekonomskih neravnovesij in je državi namenila dodatni dve leti časa za odpravo presežnega primanjkljaja (pod tri odstotke bruto domačega proizvoda moramo priti najkasneje v 2015), v tem času pa bodo v Bruslju podrobno spremljali izvajanje načrtovanih slovenskih ukrepov. Evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Olli Rehn je ob tem dejal, da je Slovenija v zadnjem času res odločno ukrepala za odpravo presežnih makroekonomskih neravnovesij, k odločitvi evropske komisije pa so prispevale tudi nedavne ustavne spremembe. Toda do sedaj načrtovani ukrepi niso dovolj, zato evropska komisija do oktobra pričakuje načrt novih učinkovitih ukrepov, o izvajanju katerih bomo morali nato redno poročati. Kakšni bodo ti ukrepi, nakazuje že devet priporočil, ki jih je Evropska komisija pripravila za Slovenijo. Pričakovana so bila priporočila, da mora naša država očistiti bančne bilance, izvesti privatizacijo in rešiti problem prezadolženih podjetij, nadaljevati javnofinančno konsolidacijo, izboljšati konkurenčnost, dodatno pa bomo morali reformirati pokojninski sistem in trg dela. Novost pa je priporočilo Evropske komisije, da naj Slovenija nadgradi prizadevanja za nadaljnje zmanjšanje trajanja sodnih postopkov na prvi stopnji v civilnih in gospodarskih sodnih zadevah ter števila primerov, ki čakajo na obravnavo, zlasti v zadevah, ki se nanašajo na izvrševanje. Bruselj tudi poziva Ljubljano k angažiranju neodvisnega revizorja iz tujine, ki bo realno ocenil stanje bank v državni lasti, saj dvomi o oceni Banke Slovenije, da bo za dokapitalizacijo bank dovolj 900 milijonov evrov. Predsednica vlade Alenka Bratušek je dejala, da ocena Evropske komisije dokazuje, da Slovenija zmore brez pomoči, vendar pa bo potrebno izpolniti vse, kar so si zastavili. Prejšnji predsednik vlade Janez Janša je ocenil, da je Evropska komisija pohvalila ukrepe njegove vlade, zato je novo vlado pozval, naj še sama kaj naredi.

V zadevi Patria tožilec predlagal zaporne kazni

Ta teden je odmevalo tudi sojenje v zadevi Patria na ljubljanskem okrajnem sodišču. V ponedeljek je namreč h končni besedi že pristopil vrhovni državni tožilec Andrej Ferlinc in za predsednika SDS in nekdanjega predsednika vlade Janeza Janšo predlagal dve leti zapora, za prvega moža Rotisa Ivana Črnkoviča in brigadirja Toneta Krkoviča pa po 22 mesecev zapora, za vsakega pa tudi po 37 evrov stranske denarne kazni. Kot je izpostavil, sta Janša in Krkovič v času domnevne storitve kaznivega dejanja opravljala dve izmed najbolj pomembnejših funkcij v državi, še zlasti Janša kot predsednik vlade, vendar sta bili funkciji izrabljeni za korupcijske delikte. Po besedah tožilca se o podkupnini ni le špekuliralo, saj je bil denar v višini 2,3 milijona evrov kot predplačilo provizije dejansko nakazan na račun Walterja Wolfa. Da denar ni potoval naprej, pa ni zasluga obtoženih, ampak bančnega uslužbenca v Avstriji, ki je postal sumničav, je med drugim dejal tožilec. Janšev odvetnik Franci Matoz je v končni besedi poudaril, da je obtožba zoper Janšo v celoti nedokazana, saj dokazov, da bi prejel obljubo podkupnine, nikoli ni bilo in jih nikoli ne bo. Kdor Janšo pozna, ve, da tega ne bi nikoli storil, je dodal. Izpostavil je še, da je bila Janši onemogočena pravica do obrambe, saj se ga obtožuje, da je kaznivo dejanje storil na neznanem kraju, ob neznanem času in na neznan komunikacijski način, zato tudi ni imel možnosti pojasniti, kje je bil na določen dan oziroma ob določeni uri. Janša je ob robu sojenja dejal, da je predlagana kazen absurd, saj niti en očitek iz obtožnega predloga v zvezi z njim ni zdržal in da tožilstvo ni ponudilo niti enega dokaza. Tožilec Ferlinc je bil po njegovem v končni besedi političen »približno tako kot vojaški tožilec pred 25 leti«, osebno žaljiv pa da je bil še bolj kot vojaški tožilec. Ostale končne besede bodo na vrsti v ponedeljek, ko bo morda znana tudi sodba.

Omogočili cepljenje 16.500 otrokom

In še o nekoliko vedrejši temi. Letos mineva deset let, odkar so v Unicef Slovenija začeli s projektom Punčke iz cunj, preko katerega je bilo omogočeno cepljenje več kot 16.500 otrok v državah v razvoju proti šestim otroškim nalez­ljivim boleznim – davici, ošpicam, oslovskemu kaš­lju, otroški paralizi, tuberkulozi in tetanusu. Številne punčke iz cunj nastanejo v slovenskih vrtcih in šolah, kjer otroci spoznavajo tradicijo, običaje in življenjske razmere otrok v državah, kjer deluje Unicef, hkrati pa razvijajo svojo ustvarjalnost, predvsem pa občutek, da so pomembna in aktivna opora milijonom sovrstnikov po svetu, navajajo v slovenskem Unicefu. Kot so še sporočili, zaradi bolezni, ki bi jih lahko preprečili s cep­ljenjem, vsako leto umre 1,5 milijona otrok.