Sirski vojak s sovjetsko ABK-opremo in kalašnikovko AK-47, narejeno na Kitajskem / Foto: Wikipedia

Sredozemlje v središču

To pot se osredotočimo na Sredozemlje, kjer potekajo zelo vidne dejavnosti. Najbolj strašna med njimi je državljanska vojna v Siriji. V Mare nostrum so po 20-letni odsotnosti spet priplule ruske bojne ladje, v Cannesu gre h koncu filmski festival …

V Siriji rešitve ni

Za kaj pravzaprav gre v državljanski vojni v Siriji? Kako se je vse skupaj začelo, kako se bo končalo? Kako se je skupaj začelo, se ve, kako se bo končalo, pač ne. Tega res ne ve nihče, tudi velike sile ne. Začelo se je marca 2011. Državljane, ki so živeli pod trdo vladavino režima Bašarja Al Asada oziroma alavitske manjšine, je navdihnila arabska pomlad, protesti v drugih arabskih deželah. Toda Asadov režim je bil takrat še trdno v sedlu in je hotel proteste nasilno in v kali zatreti. Ni mu uspelo, začela se je državljanska vojna. Po dveh letih je njena bilanca strašna: okrog 90.000 mrtvih, več kot štiri milijone razseljenih, z domov pregnanih ljudi, od tega jih je poldrugi milijon zbežalo v sosednje države. Skoraj pol milijona se jih je zateklo v Jordanijo, približno enako število v Libanon, okrog 350 tisoč v Turčijo, 150 tisoč v Irak, več kot 50 tisoč v Egipt … Da o materialni škodi sploh ne govorimo, dežela je v ruševinah.

Človek kar ne more razumeti, da lahko znotraj ene države, ki je bila dolgo videti zelo trdna, izbruhne toliko smrtnega sovraštva. Nekaj podobnega smo imeli sredi zadnjega desetletja prejšnjega stoletja v Bosni. A tam je bilo vse skupaj vsaj bolj razum­ljivo. Šlo je za konflikt treh narodov in treh religij. Milošević in Tuđman bi si Bosno enostavno razdelila, Bošnjaki so se temu uprli, izbruhnil je krvavi ples. Šele po genocidu nad muslimani v Srebrenici je mednarodna skupnost le posegla vmes in vso reč nekako umirila. Nazadnje bo morala verjetno posredovati tudi v Siriji. Tu gre za spopad znotraj arabskega naroda, ki je versko in interesno razdeljen na sunitsko večino in alavitsko manjšino, ta pa ima v rokah vse ključne pozicije v državi, zlasti vojaške. Verska struktura kaže, da je sunitov 74 odstotkov, alavitov in drugih muslimanov 16 in različnih vrst kristjanov okrog deset odstotkov; seveda so po narodnosti in jeziku tudi sirski kristjani Arabci. Upornike v sunitski večini podpirata Savdska Arabija in Katar, ki želita tako oslabiti Sirijo kot glavno zaveznico šiitskega Irana (tudi alaviti so šiiti). A problem se je zapletel, ker so se med upornike pomešali teroristi, tuji prostovoljci pod kontrolo Al Kaide. Režimu pa pomaga Hezbolah, ekstremistična šiitska formacija, ki ima svoje glavno oporišče v Libanonu. Ta obljublja Asadovi Siriji vso pomoč, če osvobodi Golansko planoto, ki je že od arabsko-izraelske vojne junija 1967 pod izraelsko okupacijo. Čim pa se v sirsko »interno« državljansko vojno (ki to že dolgo več ni) vmeša Hezbolah, je avtomatično vpleten tudi Izrael, Hezbolahov smrtni sovražnik. Vojaško intervencijo v Siriji od svojih zaveznic v Natu zahteva sosednja Turčija, ZDA pa nad njo niso navdušene, saj v Siriji ni nafte. Rusija in Kitajska podpirata visoko militarizirani Asadov režim, ki je že tradicionalen kupec njunega orožja … Zapleteno, mar ne!

Ruske ladje v Sredozemlju

V kontekstu vojne v Siriji je treba najbrž razumeti tudi dejstvo, da so po dvajsetletni odsotnosti v Sredozemlje spet zaplule ruske bojne ladje. Sovjetska zveza je imela v času hladne vojne v Sredozem­lju stalno floto okrog 50 ladij, po razpadu sovjetskega imperija jo je Rusija odpoklicala. Že 19. marca pa je iz vojne luke Vladivostok izplula formacija, ki jo sestavljajo rušilec Admiral Pantelejev, amfibijski bojni ladji Peresvet in Admiral Nevelskoj, spremljata jih tanker in vlačilec. Ta konvoj je sredi maja skozi Sueški prekop vplul v Sredozemlje, namenjen je v Limasol na Cipru. To je le za uvod, tem ladjam se bodo verjetno pridružile še jedrske podmornice. Treba je vedeti tudi, da Rusija Siriji prodaja sofisticirani raketni sistem Jahont, protiladijske rakete vrste kopno-morje …

Prostitutke v Cannesu

V Cannesu gre h koncu 66. filmski festival. A to pot nas ne zanimajo filmi, ampak neka druga gospodarska dejavnost, ki poteka za kulisami filmske industrije. Prostitutke boljše vrste, ki ordinirajo v hotelih in na luksuznih jahtah, baje zaslužijo do 40.000 evrov na noč. Med njimi niso le domače obrtnice, v času festivala se jim pridružijo »putes de luxe«, med njimi so tudi falirane igralke iz Hollywooda. »To so igralke, ki imajo za seboj nekaj slabih kariernih odločitev in so padle z radarja. Prepričajo se, da je to, kar delajo v Cannesu, OK, da so samo na zmenkih z bogatimi moškimi, v resnici pa počno isto kot prostitutke,« je povedal lastnik ene od manekenskih agencij (navajam po rtvslo.si). Bolj od tega nas seveda zanima, čigava bo letos zlata palma?

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Prosti čas / četrtek, 2. julij 2009 / 07:00

Marcelovih in mestnih dvajset

V ponedeljek bo oddaja informativnega programa Televizije Slovenija Studio City praznovala 20 let.

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / petek, 24. maj 2013 / 07:00

Tržne cene govejega mesa

Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja pripravlja tudi tržno poročilo za goveje meso. Poglejmo, kakšne so bile cene v tednu med 6. in 12. majem, ko je bilo zaklanih 383 do dve leti...

GG Plus / petek, 24. maj 2013 / 07:00

Seks ob zori

»Dandanašnji v osrčju naše spolnosti divjajo globoki konflikti. Naša kultivirana nevednost je pogubna. Ker si tako močno prizadevamo, da bi prikrili resnično naravo človekove spolnosti, pol naših z...

Zanimivosti / petek, 24. maj 2013 / 07:00

Vaš razgled

Zanimivosti / petek, 24. maj 2013 / 07:00

Vaš razgled

Humor / petek, 24. maj 2013 / 07:00

Od zadaj

Kdo trdi, da se je letos naša predstavnica na Evroviziji slabo odrezala. Saj je bila le za mesto slabša kot lani, ko smo bili predzadnji.