Energetsko capljamo za postavljenimi cilji

Slovenija se je zavezala, da bomo do leta 2020 energetsko obnovili dobršen del stanovanjskega fonda. Manjkajo predvsem velike investicije, obnove večstanovanjskih stavb. Gospodarstveniki menijo, da je energetska obnova ob primernih spodbudah države velika priložnost za zagon gospodarstva.

Jelovica, Petrol, Knauf Insulation, Zelene energije in Jub so združile moči v Center energetskih rešitev (CER), kjer po novem skupaj z Eko Skladom in zunanjimi agencijami nadgrajujejo center v središče svetovalnih in strokovnih dogodkov z namenom povečanja energetske učinkovitosti v Sloveniji.

»Naše ambicije so višje kot prodaja, zato imamo že sestavljen koledar tridesetih izo­braževalnih dogodkov, s katerimi ozaveščamo slovensko javnost z aktivnostmi na področju energetsko varčne gradnje in obnove,« pravi Gregor Benčina, predsednik upravnega odbora Skupine Jelovica, ene od ustanoviteljev Cera. Tako bodo v prihod­njih tednih teme srečanj v Ceru gradbeni materiali prihodnosti in napotki za načrtovanje hiše jutrišnjega dne, energetska učinkovitost javnih stavb, energijsko varčna gradnja hiš, energetsko učinkovite občine in podobno.

Capljamo za zastavljenimi cilji

Petrol je še lani za energetske rešitve in učinkovitejšo rabo energije namenil 8,2 milijona evrov, zaradi spremenjenega zakona pa imajo letos na voljo zgolj 600 tisoč evrov. »Naša izkušnja v Ceru je izjemno pozitivna, saj smo svetovali preko tisoč uporabnikom in izvedli preko dvesto konkretnih ukrepov v gospodinjstvih ter jim s tem bistveno znižali stroške,« o izkuš­njah pravi Rok Vodnik, član uprave Petrola. Kako dobro se je Center energetskih rešitev prijel, povejo številke: Petrol je letos v prvih treh mesecih presegel lanske številke.

Tudi Saša Bavec, generalni direktor Knauf Insulation Škofja Loka, pravi, da so izkuš­nje več kot pozitivne, saj so uspeli realizirati veliko projektov: »Verjamem, da jih bomo še več sedaj, ko je pomoč razpisal Eko sklad in se je odprla tudi gradbena sezona.« Knauf je globalno pobudnik varčne rabe energije, zato Bavec želi del pomoči preusmeriti v Slovenijo. »Slovenci so vse bolj ozaveščeni, vse bolj nas zanima, kako privarčevati in biti odgovoren do narave. Zato na konkretna vprašanja v centru ponudimo kompleksne rešitve,« pravi Zef Vučej iz Zelene energije.

Krediti in druga pomoč

Pred kratkim sta se Ceru pridružila tudi Jub, direktor Sašo Kokalj pravi, da zato, ker želijo vplivati na ozaveščenost potrošnikov in dodati svoje pri izobraževanju, in tudi javni Eko sklad. »Pri obdelavi vlog opažamo zaplete, kar je posledica preslabe obveščenosti prijaviteljev. Menimo, da bo delovanje v centru postopek poenostavilo,« pravi direktor sklada Milenko Ziherl. Ne le Slovenija, celotna Evro­­pa caplja za postavljenimi cilji po učinkoviti rabi energije, zato, tako Ziherl, bo nujen preskok v boljše informiranje in animiranje državljanov. »Investicije v celostno energetsko obnovo so ponavadi nekoliko višje, vendar z nepovratnimi sredstvi in ugodnimi krediti tako pri obnovi fasade kot menjavi stavbnega pohištva dosegljive,« razloži direktor.

Sto vlog na dan

V pripravi je nov energetski zakon s ciljem, da je najcenejša energija tista, ki je ne porabiš. Eko sklad bo v centru periodično odprl eko kotiček, saj si želijo več popolnih vlog. »Letos dobivamo po sto vlog dnevno, do sedaj smo porabili približno polovico sredstev. Največ povpraševanja je po pomoči pri energetski sanaciji zasebnih stavb, saj smo prejeli preko šest tisoč vlog,« pravi Ziherl in tudi, da so prejeli 130 vlog za energetsko obnovo večstanovanjskih stavb.

Prav na tem področju gre obnova prepočasi, zatika se predvsem pri kreditiranju. Lastniki stanovanj običajno z rezervnim skladom ne uspejo zbrati dovolj denarja za visoke investicije. Čeprav je učinek sanacije največji v blokih, pa sedanji stanovanjski zakon zahteva za pridobitev kredita stoodstotno soglasje lastnikov – to pa je v praksi zelo težko izvedljivo. V nekaterih primerih zato kredit najamejo izvajalci, vendar so ti večinoma manjši in si lahko na leto privoščijo zgolj projekt ali dva.

Širitev na Hrvaško

Odličnost poslovnega modela Centra energetskih rešitev, ki združuje različna podjetja za doseganje skupnega cilja in zadovoljnega kupca se kaže tudi v širitvi na sosednjo Hrvaško. Ob svojem prvem uradnem obisku z gospodarsko delegacijo bo predsednik Borut Pahor s hrvaškim predsednikom podpisal sporazum o sodelovanju v podobnem centru v Zagrebu, ki bo vključeval več kot deset slovenskih in hrvaških podjetij.