Omejili bi dostop v gozdove

Besedilo: Ana Šubic
Kategorija: Gospodarstvo / nedelja, 12. maj 2013 / 06:00

Društvo lastnikov gozdov Gorenjske želi aktivno sodelovati pri spremembi zakona o gozdovih. Zavzemajo se tudi za spremembo zastarelih gozdarskih predpisov, omejitev vožnje po gozdnih prometnicah in povečan odstrel divjadi, ki je v zadnji zimi v gozdu povzročila veliko škode.

Crngrob - Vodstvo in člani Društva lastnikov gozdov Gorenjske (DLGG) so se v sredo na turistični kmetiji pri Marku v Crngrobu srečali z direktorjem Zavoda za gozdove Slovenije Ivom Troštom in vodjem kranjske območne enote zavoda Janezom Logarjem. Društvo, ki povezuje 204 lastnike gozdov in ga od marca vodi Anica Zavrl Bogataj, je na srečanju opozorilo na težave, s katerimi se soočajo. Kot je dejala predsednica društva, si želijo aktivneje sodelovati pri spremembah zakona o gozdovih, v ta namen bodo znotraj društva oblikovali tudi posebno skupino.

Kot enega večjih problemov so v DLGG izpostavili vožnjo po gozdnih prometnicah in parkiranje. V skladu z zakonodajo je vstop v gozdove prost, zaradi česar se lastniki pogosto jezijo. Gozdne ceste so zaparkirane še zlasti ob koncih tedna, zato je delo v gozdu takrat onemogočeno, so tarnali lastniki, pa tudi, da obiskovalci z vozili pogosto uničujejo gozdne ceste, na vlakah, kjer smejo voziti le gozdarski traktorji, pa srečujejo hitre voznike motornih in gorskih koles. DLGG zato zagovarja spremembo zakonodaje na tem področju. »Nismo proti prostemu dostopu v gozd, menimo pa, da bi moral biti bolj reguliran kot doslej, več gozdnih cest bi bilo treba zapreti za javni promet,« je poudarila predsednica. Po mnenju Trošta je zakonodaja že sedaj dobra, le izvajamo je ne. Problem vidi v kadrovskih podhranjenosti prekrškovnih organov, tudi gozdarske inšpekcije (v Sloveniji je inšpektorjev 17, po njegovem pa bi jih moralo biti sedemkrat toliko), ki bi morali bedeti nad spoštovanjem zakonodaje. »Želimo tudi, da bi v zakon dopisali, da je v gozdove vstop prost na lastno odgovornost, da lastnik gozda ne bi nosil odgovornosti, če se komu kaj zgodi,« je pristavil tajnik društva Martin Umek.

Zavrl Bogatajeva je opozorila tudi, da ponekod krčitve gozda omejujejo stari predpisi, med drugim v Udinborštu, kjer predpis o zavarovanju iz leta 1968 prepoveduje vsako pogozdovanje in krčitve gozdov: »Na Zavod za gozdove Slovenije apeliramo, naj vloži pobude za spremembo zastarelih občinskih predpisov.« Govor je bil tudi o dolgotrajnih postopkih pri posegih v gozdni prostor in o tem, da je škodi, ki jo v gozdu povzroči divjad, posvečena premajhna pozornost. »To je letos zelo pereča problematika. V višjih legah se je močno namnožila jelenjad, ki je \'udarila\' v dolino, srnjadi je pa že tako preveč, zato bi bilo nujno treba močno povečati odstrel,« je Zavrl Bogatajeva predlagala Zavodu za gozdove Slovenije, kjer sicer vsako leto povečujejo odstrel.

Gozdovi v kranjski območni enoti zavoda so sicer vitalni, je poudaril Logar. Zadnja leta niso bili na udaru večjih ujm, najbolj pa ga skrbi velik upad negovalnih del: »Na našem območju je nenegovanih 26 odstotkov mladovij in 33 odstotkov drogovnjakov, čez nekaj let pa bo nastal problem s kakovostjo gozdov. Zaradi pomanjkanja denarja so sredstva za nego gozdov postala zelo pičla. Dosegli smo najnižjo realizacijo negovalnih del v zadnjih dvajsetih letih.«

Člani društva menijo še, da bi k večjemu poseku pripomoglo zlasti sofinanciranje vzdrževanja gozdnih vlak. »Za uresničitev cilja, da bi Slovenija svoje gozdove boljše izkoristila, mora gozdarstvo dobiti deležu gozdov v državi sorazmeren del sredstev kmetijsko-gozdarskega dela proračuna,« so poudarili.