Spomin na dušnega pastirja

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: GG Plus / sobota, 11. maj 2013 / 06:00

V Šentlenartu pri Sedmih studencih/St. Leonhard bei Siebenbruenn, ki leži pri naselju Ločilo/Hart, kjer se v križišču odcepi cesta proti Korenskemu sedlu/Wurzenpass in naprej do Kranjske Gore, glavna cesta pa pelje naprej proti Podkloštru/Arnoldstein, je bilo v soboto popoldne slovesno. V cerkvi sv. Lenarta so počastili god svetega Florijana, zavetnika gasilcev in varuha pred ognjem, zato so prišli v cerkev tudi člani tamkajšnje požarne brambe. Pri maši, ki jo je daroval domači župnik Peter Olip, rojen v zavedni slovenski družini v Selah, pa so se spomnili tudi 60. obletnice tragične smrti med ljudmi zelo spoštovanega župnika Ivana ali Janeza Starca, ki je bil rojen leta 1884 v podjunski vasi Mokrije/Moekriach. Pokopan je ob cerkvi v Šentlenartu, zasnovo za spomenik pa je narisal Jože Plečnik.

Janez Starc je bil človek visoke narodne zavesti in odločnih dejanj. V cerkvi in v javnem življenju se je zavzemal za slovensko besedo in jo branil. Spodbujal je gospodarsko dejavnost Slovencev na Koroškem. Bil je politično dejaven, zato ni nenavadno, da je bil leta 1949 skupaj z dr. Joškom Tischlerjem med pobudniki za ustanovitev Narodnega sveta koroških Slovencev, ki je danes ena od treh krovnih organizacij Slovencev na Koroškem. Ljudje, ki so ga poznali, pravijo, da so po njegovi zaslugi v farah, kjer je deloval, še posebej pa na Hodišah in Šentlenartu slovensko molili tudi tisti, ki slovensko niso znali. Ker je bil zaradi svoje narodne zavednosti nevaren, so ga nacisti leta 1938 izgnali na Gradiščansko. Sadovi njegovega dela so vidni še danes. V župniji, kjer se za Slovence ni izreklo veliko vernikov, so v nedeljo popoldne pri maši vsi znali moliti in peti po slovensko. Seveda ima za to zasluge tudi sedanji župnik Peter Olip.

O pokojnem župniku Janezu Starcu, ki se je ponesrečil prvega maja 1953 med ogledom pogozdovanja v župnijskem gozdu in je naslednji dan umrl v beljaški bolnišnici, sta govorila predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Valentin Inzko in župnikov sorodnik dr. Gerhard Hafner. Pel je moški pevski zbor Jepa Baško jezero, med udeleženci svečanosti pa je bil tudi domačin Anton Hrovat, ki je bil leta 1953 kot 21-letni fant med iskalci ponesrečenega župnika. Antonovo stalno bivališče je Dunaj, v rojstno hišo v Šentlenartu pa se vrača občasno. Predstavniki Narodnega sveta so na grob župnika Starca položili cvetje.