Marko Roblek je okoli sebe zbral ljubitelje bosega teka iz vse Slovenije. (Foto: Igor Zonik)

Nazaj na začetek

Bosi tek ni ne atrakcija ne modna muha, ne navadna norost, ampak edini način teka.

Med 60 prireditvami po svetu na dan bosih tekačev so slovenski bosonogci ohranili primat. Bosi tek pri nas ni samo domena nekaj entuziastov, ampak vse bolj postaja množično gibanje. Tekači so ugotovili, da je teči bos bolj zanimivo, zabavno in tudi zdravo, hkrati pa mnogi na ta način urijo pravilno tehniko teka. Pri preprečevanju poškodb je ta ključnega pomena.

Tako pravi peščica tekačev, ki za tek ne rabijo obuvala. Bosi tek je vrnitev k najbolj naravnemu načinu gibanja, ki telesu dopušča, da najde svojo tehniko in tako cel gibalni sistem obremenjujejo samo toliko, ko je nujno potrebno, je najkrajši opis, ki ga poda Marko Roblek, guru bosega teka v Sloveniji. Tudi drugi strokovnjaki trdijo, da sta hoja in tek z bosimi nogami zdravilna, človeka naj bi olajšala različna kronična obolenja in nanj vplivala blagodejno ter ga »spet« povezala z naravo. Sliši se kot obrabljena fraza, vendar ni čisto tako.

Vsi, ki so se opogumili in so poizkusili teči bosi, povedo, da je to hkrati boleče in prijetno. To pomeni, da traja kar nekaj časa, preden se naša razvajena stopala dovolj prilagodijo hoji in teku brez obuvala. Prilagoditev poteka počasi, in če ti uspe prebroditi prve bolečine in nelagodnosti, postaneš ponosen na samega sebe, da ti je uspelo nekaj, za kar si vedel, da je naravno, vendar tudi za današnje čase skrajno nenavadno. Bosi smo edino na dopustu, na primer, ko iz morja prepešačimo nekaj metrov do ležalke na plaži. Tisti najbolj leni si kdaj pa kdaj natikačev ne nataknejo tudi, če gredo z ležalke do šanka. Na koncu počitnic opazijo, da so odebelili podplate in da se pravzaprav bolje počutijo. Zakaj se bolje počutijo, pa imajo strokovnjaki prave znanstvene razlage …

Pa vendar, če srečate tekača brez tekaških copat, morate priznati, da je videti nenavadno, celo smešno, da ne napišem še kaj bolj »nesmešnega«. Ampak, stvari se premikajo … nazaj k naravi, nazaj na začetek.

Dokaz je 3. slovenski bosi tek, ki ga organizirajo Marko Roblek, Igor Zonik in Športni center Maratonc. Tako kot prva dva bosa teka se je tudi tretji zgodil na kranjskem stadionu in je bil povsem netekmovalnega značaja, vendar s humanitarno gesto. Tudi letos se je zbralo lepo število privržencev »čisto naravnega teka«. Še bolj razveseljivo je dejstvo, da so bosi tekli tudi otroci. Netekmovalni značaj pomeni, da štoparic in štartnine ni, da šteje samo druženje in izmenjava »nenavadnih« izkušenj, ki jih ponuja tek brez kakršnegakoli obuvala.

     

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Razvedrilo / / 19:18

Elvis je vstopil v hišo

V dvorani kulturnega doma Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici so v soboto obudili nora šestdeseta, saj je oživel kralj rokenrola Elvis Presley s skupino Sam’s fever.

Objavljeno na isti dan


GG Plus / petek, 6. november 2015 / 07:00

S kladivom in žeblji do čipke ...

Arhitektka in oblikovalka žirovskih korenin Manca Ahlin, ki že šesto leto živi in ustvarja v New Yorku, je za tamkajšnjo mediteransko restavracijo izdelala pregrado iz čipk. Za izdelavo 120 kilogramov...

Razvedrilo / petek, 6. november 2015 / 07:00

Družba za prijatelje

V Festivalni dvorani na Bledu je nastopil Andrej Šifrer z glasbenimi gosti, za posebno vznemirjenje pa je poskrbela sredina slavnostna premiera filma Spectre v kranjskem Cineplexxu.

GG Plus / petek, 6. november 2015 / 07:00

Z glino skozi težke dni

Ko se je pred dobrim desetletjem znašla v težkem življenjskem obdobju, prežetem s tesnobo in napadi panike, je Petra Nabernik v roke vzela glino in iz nje nenačrtovano oblikovala – punčko. Do danes ji...

Naklo / petek, 6. november 2015 / 07:00

Investiral svojo žepnino

Sedemnajstletni gimnazijec Jaka Majnik je postavil svoj prvi čebelnjak, v prvi veliki projekt pa je vložil svojo žepnino oziroma prihranke.

Gospodarstvo / petek, 6. november 2015 / 07:00

Priznanja skrbnim lastnikom gozda

Na kranjskem gozdnogospodarskem območju je priznanje prejel Jurij Rozman iz Loma pod Storžičem, na blejskem pa bratje Robič iz Gozda - Martuljka.