Manca Ahlin (desno) pred svojo čipko v Žireh, ki jo je izdelala po vzoru tiste iz newyorške restavracije. / Foto: Viktor Žiri

S kladivom in žeblji do čipke ...

Arhitektka in oblikovalka žirovskih korenin Manca Ahlin, ki že šesto leto živi in ustvarja v New Yorku, je za tamkajšnjo mediteransko restavracijo izdelala pregrado iz čipk. Za izdelavo 120 kilogramov težke čipke je uporabila več kot kilometer dolgo konopljino vrv.

Z omenjeno pregrado, ki jo je izdelala za novo restavracijo Stix v newyorškem predelu Chelsea, je pritegnila veliko pozornosti, saj je ta čipka res nekaj posebnega. Namesto običajne nitke in bucik, ki se uporabljajo pri klekljanju, je namreč uporabila mornarsko vrv in žeblje. Treba je bilo najti tudi dovolj velik prostor za delo, ki ji ga je prijazno ponudil pater Krizolog v kleti slovenske cerkve. Nato pa je bilo treba »na kolena«. Vzorec je nalepila na lesene deske, v katere je zabijala žeblje kot bucike, vrv pa je navila kar v štreno. V približno mesecu dni je tako spletla enajst metrov dolgo in tri metre široko pregrado v obliki čipke, ki zdaj krasi omenjeno newyorško restavracijo.

O čipki v velikem merilu je sicer razmišljala že dlje časa, je priznala Manca Ahlin. »Testirala sem njen potencial skozi različne oblike in materiale. To so vedeli tudi v arhitekturnem biroju, s katerim sodelujem, in ob oblikovanju notranjosti restavracije se je pojavila ideja, da bi izdelali steno v obliki čipke.« Pri tem je bilo po njenih besedah potrebno kar nekaj prepričevanja naročnika, da to ne bo tipična bela čipka iz časa naših babic. »Ko sem mu pokazala tudi vzorec iz vrvi, se je vendarle odločil za naročilo.« Z motivom, ki ga je uporabila za čipko, si ni dolgo »razbijala glave«. »Restavracija je mediteranskega tipa, tako da je bilo kar samoumevno, da vanjo vključim nekakšen motiv iz mediteranske kuhinje. Grozdje in oljke so se mi zdele najprimernejše, saj so njihove oblike tudi blizu sami estetiki čipke.« Material se prav tako navezuje na mornarstvo, saj je uporabila vrv iz konoplje. »Vrv mi je bila prva misel, ko sem slišala za velikost samega zaslona. Potem pa je bilo treba le najti pravo debelino in material te vrvi.«

S klekljanjem se je Manca Ahlin prvič srečala že kot osnovnošolka. »To mi je pokazala sošolka in zdelo se mi je zelo zanimivo in dobra nadgradnja mojega znanja kvačkanja in pletenja, kar sem se že prej naučila doma od mame in babice.« Tako se je vpisala v čipkarsko šolo in jo obiskovala čez vsa leta osnovne šole. Lepe spomine ima tudi na svojo učiteljico klekljanja Marico Albreht, starosto žirovskih klekljaric. »Marica je bila izredno karizmatična učiteljica, ki je vedno skrbela, da je bilo vzdušje v čipkarski učilnici polno smeha in dobre volje. Ob njenem neverjetnem tehničnem znanju nas je vedno navduševala tudi s pripovedovanjem zgodb in anekdot.« V posebno veselje jim je bilo, ko so sodelovale na predstavitvah klekljanja v okviru turističnih dogodkov po vsej Sloveniji in na čipkarskih festivalih, kjer so se udeleževale tekmovanj v klekljanju. »Še posebno pomemben pa mi je njen doprinos pri urejanju knjige ob 700-letnici Žirov, ki jo je uredila skupaj s takratno šolsko psihologinjo Antonijo Habjan Križaj in v katero je vključenih kar nekaj mojih vzorcev za čipke. To mi je dalo velik zagon in potrditev, da ima to, kar delam, neko večjo vrednost,« je poudarila Manca Ahlin. Marica Albreht se je spominja kot pridne, delavne in tudi trmaste učenke, ki je prišla k njej, kadar je le mogla. »Kot bi se ji stol zalepil na zadnjico, toliko je klekljala,« je slikovito opisala njeno vztrajnost.

Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo ter zatem fakulteto za arhitekturo je Manca obiskovala v Ljubljani. Po dobrih dveh letih dela v arhitekturnem biroju v Ljubljani se je odločila za magistrski študij arhitekture in urbane kulture v Barceloni. »Po končanem študiju me je kolegica, s katero smo skupaj delali na projektu spanja v javnem prostoru, povabila na nadaljevanje projekta v okviru arhitekturne razstave v Illinoisu v ZDA. Ob tem me je pot zanesla skozi New York, ki me je pritegnil, tako da sem si poiskala službo in po treh letih obiskovanja in dela na daljavo sem si tudi uredila delovno vizo,« je svojo karierno pot opisala Manca Ahlin. Na vprašanje, s čim se ukvarja ta čas oziroma kaj bo njen naslednji projekt, pa le skrivnostno odvrne: »Pustimo se presenetiti ...«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Železniki / / 10:21

Pri asfaltaciji več besede krajevnim skupnostim

Železniki – V občini Železniki je 45 kilometrov makadamskih javnih poti, ki vodijo do naseljenih hiš, njihovo asfaltiranje pa bodo v prihodnje izvajali na osnovi programov krajevnih skupnosti v okv...

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / / 22:18

Za Krvavec nove priložnosti

Novi lastnik Krvavca Alpska investicijska družba ter njen lastnik kranjski podjetnik Janez Janša imata za še večjo prepoznavnost in uspešnost Krvavca precej načrtov, med drugim tudi dodatno ponudbo in...

Kronika / / 22:18

Namerno stekel pred gasilce

Pešec, ki je pri rdeči luči namerno stekel pred gasilsko vozilo na nujni vožnji, bo prejel največ 80 evrov globe. »Zgrožen sem. Nisem pričakoval take objestnosti,« pravi voznik gasilskega vozila.

Volitve 2019 / / 22:18

Pogledi na razvoj občine Naklo

Namen okrogle mize, ki jo je pred dnevi sklicala Civilna iniciativa in soorganiziral občinski odbor SLS, je bil širši vpogled, tudi (kritična) ocena, kako se razvija občina Naklo.

Izleti GG / / 22:18

V Prekmurju je luštno

Kako ne, saj smo spoznali urejene kraje, prijazne ljudi in dobre jedi ter zanimive običaje.

Razvedrilo / / 22:17

Prihajajo okrogle obletnice

Lea Lukanec je praznovala trideseti rojstni dan, Klemen Ličar štiridesetega. Do konca leta pa prihaja šopek okroglih kolesarskih obletnic, med njimi vsaj dve štiridesetletnici in dve srečanji z abraha...