Priznanja skrbnim lastnikom gozda

Na kranjskem gozdnogospodarskem območju je priznanje prejel Jurij Rozman iz Loma pod Storžičem, na blejskem pa bratje Robič iz Gozda - Martuljka.

Kranj – Zavod za gozdove Slovenije je v okviru Evropskega tedna gozdov včeraj na Pristavi ob gradu Snežnik v osrčju notranjskih gozdov že sedemnajsto leto zapored podelil priznanja najbolj skrbnim lastnikom gozdov, Gozdarski inštitut Slovenije pa jim je ob tej priložnosti predstavil tri projekte, ki jih sofinancira Evropska unija. Iz vsake območne enote zavoda je priznanje prejel en lastnik oz. ena skupina lastnikov. Iz blejske območne enote zavoda so priznanje dobili bratje Robič – Janez, Anton in Nikolaj, po domače Koširjevi iz Gozda - Martuljka, iz kranjske območne enote pa Jurij Rozman iz Loma pod Storžičem.

Kot so v obrazložitev k priznanju zapisali v blejski območni enoti zavoda za gozdove, so si bratje Robič v preteklosti razdelili parcele, ki so jih podedovali po starših. Njihova posest obsega 49 hektarjev gozdov, od tega je 19 hektarjev gospodarskih in 30 hektarjev varovalnih. Večina gozdov leži v drugem varstvenem območju Triglavskega narodnega parka v bližini potoka Martuljek. Pred dvajsetimi leti je njihove sestoje prizadel veter, to je povzročilo spremembo – nastal je raznodoben gozd s pestro drevesno sestavo. Prevladujeta smreka in bukev, dobro sta zastopana tudi macesen in bor, posamično se pojavljata še javor in veliki jesen. V zavodu za gozdove so Robičeve izbrali za najbolj skrbne lastnike gozda zato, ker dobro skrbijo za svoje gozdove, jih redno pregledujejo, pravočasno posekajo v ujmah poškodovano in od škodljivcev napadeno drevje, redno negujejo mlade sestoje, skrbijo za odvodnjavanje in popravilo vlak in za to, da s sodobno tehnologijo ne povzročajo poškodb na sestojih in na tleh. Dobro sodelujejo tudi z domačim turističnim in planinskim društvom, kar je pomembno zato, ker po njihovih gozdovih vodi tudi lani odprta gozdna učna pot.

Jurij Rozman je z gozdom povezan od otroških let, odraščal je v Grahovšah, na Žitnkovi kmetiji, kjer je pretežni del posestva predstavljal gozd. Že zelo zgodaj je s konji »fural« les, pet let je hodil na delo v Avstrijo, kjer je med drugim pomagal pri poseku in spravilu v vetrolomu poškodovanega drevja in kjer se je veliko naučil, tudi odnosa do gozda. Z ženo Tončko si je v Lomu pod Storžičem zgradil svojo hišo, poleg pa še manjši hlev in gospodarsko poslopje. Gospodari s 30 hektarjev gozda, od tega ga je 20 hektarjev pridobil v devetdesetih letih z denacionalizacijskim postopkom. Največji del gozda je na južnem strmem pobočju Konjščice, na nadmorski višini od 1100 do 1550 metrov. Z vnosom bukve, rdečega bora, macesna, gorskega javorja in divje češnje izboljšuje pestrost sestojev, v katerih prevladuje smreka. Veliko časa namenja gojenju in negi gozdov ter gradnji in vzdrževanju gozdnih vlak. V zadnjih dveh letih je zgradil skoraj kilometer vlak. Pospravil je že vse v žledolomu poškodovano drevje, za uničevanje lubadarja je letos nastavil tudi lovna debla.