Biblos, najdaljša polica knjig

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: GG Plus / sobota, 4. maj 2013 / 06:00

Pet gorenjskih splošnih knjižnic je bilo prvih, ki so se konec marca pridružile poskusnemu delovanju prvega spletnega portala za izposojo e-knjig v slovenščini Biblos. Precej zaslug za to ima Matjaž Eržen, direktor Knjižnice Ivana Tavčarja Škofja Loka in poznavalec ter podpornik uvajanja e-knjige v slovensko bralno kulturo.

Da je knjiga zbirka popisanih, porisanih ali potiskanih listov iz papirja, pergamenta ali drugega materiala, lahko preberemo ne v knjigi, ampak na spletu, v Wikipediji. E-knjiga nima dosti skupnega s to formulacijo, mar ne?
»Wikipedija pri formulaciji že nekoliko zaostaja. Lahko bi rekli, da klasična knjiga v e-knjigi dobiva svoje nadaljevanje.«

Sami ste se z različnimi oblikami elektronske knjige spoznavali, ko ste delovali v Centralni tehniški knjižnici v Ljubljani …
»V CTK sem bil zaposlen skoraj deset let od leta 2002 naprej kot vodja oddelka za nabavo knjižničnega gradiva, kjer sem imel neposreden stik z elektronskim gradivom. Konec devetdesetih let smo kupili zbirko elektronskih revij ScienceDirect. Gre za zbirko okrog 1500 znanstvenih revij. Do revij je mogoč dostop z namiznega računalnika, in je vezan na njegov IP. Tak dostop je naša knjižnica omogočila znanstvenikom, profesorjem in študentom na inštitutih, univerzi … Po velikem uspehu in uveljavitvi e-revij smo vsi založniki, knjižničarji in uporabniki pričakovali tudi razmah leposlovja v elektronski obliki, do česar pa ni prišlo kmalu, čeprav so velike založbe to vseskozi obljubljale in najavljale.«

Zakaj? Gre za zavore s strani tiskarjev, ki bodo ob precejšen zaslužek, podobno kot zgodba o električnem avtomobilu ni ravno uspešnica med »naftarji«?
»Vprašanje, ali gre pri tem samo za posel. Problem je bil predvsem v sami tehnologiji, ki naj bi podpirala e-knjigo. Predvsem je koncept uporabe leposlovja v elektronski obliki precej drugačen kot v znanosti. Uporaba strokovnega e-gradiva je vezana na delovno mestu, pisarno, laboratorij ali študijsko sobo. Pri prebiranju leposlovja pa gre za drugačen način uporabe in branja v drugačnih okoljih. Zato je bilo treba razviti tehnologijo tako imenovanih bralnikov. Ti so bili na začetku zelo enostavni z »zgolj« prikazom knjižne strani posameznega leposlovnega dela. Predvsem otroška literatura pa na zaslonu potrebuje še kaj več, kot so recimo barve, možnost povečevanja ilustracij, celo krajši filmček ali animacijo. Dandanes iPadi oziroma tablični računalniki drugih proizvajalcev to že imajo, kar je velik tehnološki preskok, ki omogoča, da se sistem dojemanja in uporabe leposlovnega gradiva na elektronski način čim bolj približa obstoječi uporabi tiskanega leposlovja. Tako lahko tudi e-knjigo vzameš v posteljo, na plažo, na avtobus … Ljudje smo analogna, ne digitalna bitja. Tehnologija se je prilagodila človeški analognosti. Poleg tega smo vajeni, da imamo na polici knjige različnih založnikov. Na osnovi nekaterih praks iz tujine smo videli, da posamezni obstoječi tuji sistemi za izposojo ponujajo le knjige določenih založnikov. In če bi želeli ponujati – izposojati čim več e-knjig različnih založnikov, bi morali za to imeti tudi več različnih sistemov (knjižnih polic). Za knjižnico in bralce je taka razdrobljenost moteča, saj pričakujejo vse gradivo na istem sistemu, isti polici, kjer bodo knjige vseh založb. Ta polica je Biblos.«

Da so bile gorenjske splošne knjižnice prve, ki so pristopile k poskusnemu delovanju prve slovenske knjižnice z e-knjigami, ste »krivi« prav vi?
»Verjamem, da nisem edini, ki spremljam dogajanje v zvezi z razvojem e-knjig, res pa sem lani izvedel, da Študentska založba razvija tak sistem, ter jim predlagal, da bi ga najprej testirali v gorenjskih splošnih knjižnicah. Bili so navdušeni in pred natanko enim letom smo imeli prvi sestanek. Nekaj mesecev kasneje so se pridružile tudi druge knjižnice, zdaj nas je na preizkusu od konca marca do konca junija deset.«

Kako torej deluje slovenski spletni servis za izposojo elektronskih knjig slovenskih založb Biblos?
»Bralec mora biti član knjižnice s plačano članarino. V knjižnici si pridobi uporabniško ime in geslo za vstop v Mojo knjižnico sistema COBISS, prek katerega je Biblos povezan s knjižnicami. V nadaljevanju potrebujete bralnik (ne znamke Kindle), tablični računalnik ali pametni telefon. Odprete in naložite si zaščito Adobe ID, ki jo zahteva začetek prijave v aplikacijo Biblos. Knjižnice pa opravljamo tudi nalogo socialnega korektiva, zato smo si nabavili tudi od pet do dvajset bralnikov, ki si jih bralci lahko izposodijo in si potem doma naložijo želeno branje. Knjigo lahko tudi rezervirate, čas ene izposoje pa je štirinajst dni brez podaljševanja.«

Zakaj?
»Zato, ker trenutno nimamo več izvodov (licenc) posameznega naslova. Za dostop do vseh naslovov e-knjig bo v prihodnje treba poravnati letno licenčnino. V začetku bomo vse knjižnice nabavile po eno licenco za ves paket naslovov. To pomeni, da bo vsaka splošna knjižnica od konca junija, ko bo na voljo okrog tisoč naslovov, imela na voljo vsaj en elektronski izvod vsake knjige iz celotnega paketa. Dogovorili smo se, da bodo cene letnih licenc za celoten »paket« naslovov prilagojene velikosti in številu potencialnih uporabnikov posameznih splošnih knjižnic, ki jih je v Sloveniji kar 58. S tem želimo, da bi bile e-knjige dostopne vsakemu uporabniku, ne glede na velikost oziroma finančno zmožnost nakupa paketa e-knjig posamezne knjižnice. Knjižnice se bodo potem same glede na interes bralcev ter lasno finančno sposobnost odločale za naročilo dodatnih izvodov – licenc za bolj iskane naslove.«

V čem vidite prednosti in slabosti e-knjige v primerjavi s tiskano knjigo?
»Velike prednosti vidim pri knjigah za otroke, kjer bo pri vzgoji mladih bralcev večmedijska predstavnost vse bolj pomembna. Odrasli si včasih radi delamo zabeležke v knjige. V e-knjigi boste lahko delali zaznamke, si jih shranili na računalnik in knjigo v knjižnico vrnili »čisto«. Je pa res, da se bo zgodilo, da si bodo bralci pred odhodom na dopust na bralnik naložili petnajst knjig, misleč, da bo to za vso družino, tako kot sedaj bralci delajo s fizičnimi knjigami. Žal to ne bo šlo, saj eno napravo lahko ov doloečenem času uporablja le en bralec. Velika prednost e-knjig je tudi v tem, da velikost črk na bralniku lahko enostavno povečamo, kar bo v pomoč tistim, ki zaradi težav z vidom sedaj lahko berejo le knjige, ki so tiskane z večjimi črkami.«

Koliko slovenskih založb je že vstopilo v sistem Biblos?
»Po informacijah Študentske založbe, ki razvija portal Biblos, je zanimanje med založniki zelo veliko. Med njimi je tudi največja Mladinska knjiga. Trenutno je mogoče izbirati med okrog dvesto naslovi. Več je slovenskih avtorjev, manj prevodne literature, saj morajo založbe za e-verzije prevoda posamezne knjige odkupiti tudi avtorske pravice za to verzijo. V poskusni dobi je sistem za testne knjižnice še brezplačen. Po predvidevanjih Študentske založbe pa ocenjujemo, da bodo v knjižnicah v nekaj letih dosegle približno 10 do 15 odstotkov celotne izposoje gradiva. Vse bo odvisno predvsem od ponudbe naslovov. Pri tem naj opozorimo, da je v največji spletni prodajalni knjig Amazon v letu 2012 prodaja e-knjig že presegla prodajo tiskanih.«

Se gre bati konca »klasične knjige«. Preteklost govori o nasprotnem, televizija ni uničila radia, saj toliko postaj, kot jih imamo sedaj, ni bilo še nikoli, tudi video ni uničil kina, čemu potem veliki kino kompleksi … Se bomo bralci sami počasi odrekli klasični knjigi in šelestenju papirja med prsti?
»Mislim, da je vsaka črnogledost odveč. Še vedno bomo imeli tiskane knjige, le založbe se bodo znašle drugače. V tujini, kjer je trg e-knjig že bolj razširjen in uveljavljen, se založbe pogosto zatekajo k načinu, da pričakovani »bestseller« najprej prodajajo le v tiskani verziji, e-verzijo pa dajo v prodajo ali izposojo knjižnicam šele nekaj mesecev kasneje. Sicer pa bomo ljudje še vedno radi knjigo tudi listali. V eseju je Drago Jančar zapisal nekako takole: nič ne more odtehtati prijetnega trenutka, ko si sam z mislimi, ki jih deliš s pisateljem, potem pa tiste misli ujameš in jih zapreš med platnice knjige, ki si jo pravkar prebral. Tega občutka vam digitalna različica romana ne bo dala. E- knjig bo nekaj časa zagotovo vse več, vseskozi pa bodo nekako sobivale s klasično tiskano knjigo. Kakšno razmerje bo med njima, pa bomo še videli.«

Se bodo poleg bralnih navad v prihodnje spremenili tudi načini pisanja? Bo poleg zgodbe, jezika in nasploh avtorskega sloga štelo tudi, kako kvaliteten filmček bo dodan k napisanemu?
»Zagotovo bo tudi v tej smeri marsikaj drugače. Ilustratorji bodo pri knjigah za otroke dobili bolj vidno vlogo. Medvedek Pu ob multimedijskem pristopu ne bo več »zgolj« slikanica. Ne vem pa, kako bo pri literaturi za odrasle. Ob ta čas popularnih Petdesetih odtenkih sive najbrž ne gre pričakovati, da bodo pri njeni morebitni e-verziji na voljo tudi video vsebine.«

Torej bi k morebitni izdaji Zupančevega Kamnitega mosta k pripovedim z Loškega sodil tudi video posnetek škofovega padca v Soro?
»Ne le škof, tudi kakšen zamorec bi prišel prav.«