V nekdanji IBI prihaja Eurocom

Ena od tako imenovanih sivih con Kranja naj bi vendarle dočakala rešitev, saj je lastnik in direktor podjetja Eurocom Drago Martinjak napovedal, da bodo obnovili objekte bivšega IBI-ja.

Kranj – »Po zaprtju IBI-ja smo se zavedali, da se bodo začele špekulacije z zemljiščem in objekti. Kupci, ki so prihajali, niso bili Kranjčani in zato tudi niso imeli občutka za reševanje problema tega območja. Mestna občina pri špekulacijah ni želela sodelovati, zavedali pa smo se, da je za obstoječi objekt težko najti primerno dejavnost. Želeli smo si, da v tem predelu ostane industrijska oziroma gospodarska dejavnost. Tako smo se pogovarjali z različnimi podjetniki in sedaj me zelo veseli, da je to stavbo uspelo kupiti prav domačemu, kranjskemu podjetju Eurocom,« je na ponedeljkovi priložnostni tiskovni konferenci poudaril kranjski župan Damijan Perne, prav tako pa so z novim lastnikom in dejavnostjo zadovoljni tudi v Krajevni skupnosti Primskovo. Kot je povedal predsednik Drago Štefe, so navdušeno sprejeli dejstvo, da območje IBI-ja ostaja za gospodarsko dejavnost, ki pa ni ekološko agresivna in energetsko ne preveč potratna.

»Naše podjetje Eurocom je v Kranju že dobrih dvajset let, v tem času pa smo se selili že štirikrat. Ukvarjamo se predvsem s pisarniško, šolsko in poslovno darilno opremo, večino izdelkov pa izvozimo, saj jih doma prodamo le okoli deset odstotkov. V Sloveniji zaposlujemo okoli šestdeset ljudi, svoje podjetje pa imamo tudi v Zagrebu. Za nakup bivšega IBI-ja smo se odločili zaradi velikih prostorskih problemov, saj imamo sedaj v bivšem Ikosu premajhen prostor, zato smo morali dodatne prostore najemati na različnih lokacijah. To nam je dražilo poslovanje in onemogočalo razvoj. Našli smo rešitev v občini Komenda, kjer smo nameravali graditi, vendar pa se je tam zataknilo in v tem času smo prišli do nove rešitve. Prodali bomo zemljišča v Komendi in na moje veliko veselje, saj sem Kranjčan, ostali v Kranju,« je povedal Drago Martinjak, ki sicer ni želel povedati, koliko so plačali za objekte, je pa pojasnil, da naj bi se v prostore, ki jih bodo ekološko varčno prenovili, preselili v roku enega leta. »Morda bi kdo rekel, da je cena premajhna, morda bi nam jo uspelo s pogajanji še znižati, dejstvo pa je, da smo prostore potrebovali in da nam bodo omogočali normalno poslovanje in tudi razvoj,« je tudi dodal Martinjak.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šport / ponedeljek, 13. april 2015 / 15:02

Šporn na operaciji

Kranj – Po padcu na Krvavcu in temeljitem pregledu so se zdravniki odločili, da bodo operirali smučarja Andreja Šporna, ki si je strgal ahilovo tetivo. »Po operaciji Andreja čaka vsaj tri mesece re...

Objavljeno na isti dan


Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Obletnica reševanja s helikopterjem

Emil Herlec je bil kot plezalec in reševalec tesno povezan z gorami. Je soustanovitelj Gorske reševalne službe Postaje Kranj in začetnik helikopterskega reševanja.

Kranj / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Plešejo že skoraj 30 let

Folklorna skupina Iskraemeco je s folklornim večerom predstavila plese, ki so se jih naučili v enem letu. Obenem se že pripravljajo na 30. obletnico delovanja skupine, ki jo bodo praznovali prihodnje...

Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Ljudi bi radi pripravili do druženja

Poleg parkiranja krajane v KS bratov Smuk najbolj jezi kos neurejenega zasebnega zemljišča med pošto in bloki, ki je v slabem vremenu ena sama velika luža.

Kranj / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Cenijo njihovo delo

V krajevni skupnosti bratov Smuk od leta 2003 podeljujejo priznanja zaslužnim krajanom. Nazadnje nagradili Osnovno šolo Matije Čopa.

Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Več zelenic in otroških igrišč

V anketi smo prebivalce Krajevne skupnosti Bratov Smuk v Kranju spraševali, kaj najbolj pogrešajo v domačem okolju krajevne skupnosti. Kar 51 odstotkov vprašanih želi več zelenic, 17 odstotkov an...