V nekdanji IBI prihaja Eurocom

Ena od tako imenovanih sivih con Kranja naj bi vendarle dočakala rešitev, saj je lastnik in direktor podjetja Eurocom Drago Martinjak napovedal, da bodo obnovili objekte bivšega IBI-ja.

Kranj – »Po zaprtju IBI-ja smo se zavedali, da se bodo začele špekulacije z zemljiščem in objekti. Kupci, ki so prihajali, niso bili Kranjčani in zato tudi niso imeli občutka za reševanje problema tega območja. Mestna občina pri špekulacijah ni želela sodelovati, zavedali pa smo se, da je za obstoječi objekt težko najti primerno dejavnost. Želeli smo si, da v tem predelu ostane industrijska oziroma gospodarska dejavnost. Tako smo se pogovarjali z različnimi podjetniki in sedaj me zelo veseli, da je to stavbo uspelo kupiti prav domačemu, kranjskemu podjetju Eurocom,« je na ponedeljkovi priložnostni tiskovni konferenci poudaril kranjski župan Damijan Perne, prav tako pa so z novim lastnikom in dejavnostjo zadovoljni tudi v Krajevni skupnosti Primskovo. Kot je povedal predsednik Drago Štefe, so navdušeno sprejeli dejstvo, da območje IBI-ja ostaja za gospodarsko dejavnost, ki pa ni ekološko agresivna in energetsko ne preveč potratna.

»Naše podjetje Eurocom je v Kranju že dobrih dvajset let, v tem času pa smo se selili že štirikrat. Ukvarjamo se predvsem s pisarniško, šolsko in poslovno darilno opremo, večino izdelkov pa izvozimo, saj jih doma prodamo le okoli deset odstotkov. V Sloveniji zaposlujemo okoli šestdeset ljudi, svoje podjetje pa imamo tudi v Zagrebu. Za nakup bivšega IBI-ja smo se odločili zaradi velikih prostorskih problemov, saj imamo sedaj v bivšem Ikosu premajhen prostor, zato smo morali dodatne prostore najemati na različnih lokacijah. To nam je dražilo poslovanje in onemogočalo razvoj. Našli smo rešitev v občini Komenda, kjer smo nameravali graditi, vendar pa se je tam zataknilo in v tem času smo prišli do nove rešitve. Prodali bomo zemljišča v Komendi in na moje veliko veselje, saj sem Kranjčan, ostali v Kranju,« je povedal Drago Martinjak, ki sicer ni želel povedati, koliko so plačali za objekte, je pa pojasnil, da naj bi se v prostore, ki jih bodo ekološko varčno prenovili, preselili v roku enega leta. »Morda bi kdo rekel, da je cena premajhna, morda bi nam jo uspelo s pogajanji še znižati, dejstvo pa je, da smo prostore potrebovali in da nam bodo omogočali normalno poslovanje in tudi razvoj,« je tudi dodal Martinjak.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / torek, 14. avgust 2018 / 10:20

Vabijo v romarska središča

Osrednja slovesnost velikega šmarna na Gorenjskem bo jutri dopoldne na Brezjah, na Primskovem v Kranju pa bo letošnji šmaren prazničen tudi za tamkajšnjega župnika.

Objavljeno na isti dan


Žirovnica / sreda, 7. februar 2024 / 23:00

Muzej preteklosti

Zabreznica – V Zabreznici se skriva edinstvena zbirka starih predmetov, orodij in pripomočkov, ki so jih nekoč uporabljali pri kmečkih opravilih. Ta zakladnica preteklosti je delo ljubiteljskega zb...

Nasveti / sreda, 7. februar 2024 / 22:59

Narastki iz kaš

Kaše so izredno hranljivo in uporabno živilo. Iz njih lahko naredimo narastke, tako na slan kot tudi sladek način. Take jedi so še posebej priročne, saj se naredijo v večji količini in do naslednje...

GG Plus / sreda, 7. februar 2024 / 22:59

Montaignovi Eseji končno vsi v slovenščini

Eseji I–III so svetovna filozofska klasika, v stolpu svojega gradu v Akvitaniji jih je v 16. stoletju spisal francoski renesančni humanist Michel de Montaigne (1533–1592). Zdaj smo jih končno dobili t...

Nasveti / sreda, 7. februar 2024 / 16:22

Tanja odgovarja

Pozdravljeni, Tanja! Zanima me, ali bom kdaj babica. Imam sina in hčerko, oba imata partnerja, hčerka tudi živi pri fantu, sin je še doma, in kot kaže, bosta s »ta mlado« skupaj zaživela v...

Kronika / sreda, 7. februar 2024 / 16:21

Raziskava: upad pripetosti otrok

Tudi letos projekt Pasavček: slovenski policisti so lani ugotovili 4020, v letu 2022 pa 4701 kršitev, povezanih z neuporabo zadrževalnih sistemov pri otrocih.