Prva nezaupnica vladi Bratuškove

Besedilo: Branko Grims, SDS
Kategorija: Splošno / ponedeljek, 15. april 2013 / 06:00

V čem je razlika med damo in diplomatom? Ko diplomat reče »da!«, misli »mogoče …«; in ko reče »mogoče …«, misli »ne!«. Če pa diplomat reče »ne!«, ni noben diplomat. Ko dama reče »ne!«, misli »morda …«; in ko reče »morda …«, misli »da!«. Če pa dama reče »da!«, ni nobena dama.

Svetovna diplomacija pošlje čestitko vsaki novi vladi. Tudi mag. A. Bratušek jih je prejela, med njimi najbolj znano iz Severne Koreje, od Kim Jong Una. Toda te čestitke ne povedo nič o tem, kaj si kdo v svetovni državni ali finančni diplomaciji o vladi Bratuškove v resnici misli. Pri ženskah (in diplomacija je ženskega spola) štejejo samo dejanja. Zato je bilo toliko bolj pomenljivo, kako so ob izvolitvi nove slovenske vlade odreagirali finančni trgi.

Umetno povzročena vladna kriza v Sloveniji je v času do izvolitve nove vlade povzročila hud padec bonitetnih ocen za Slovenijo in krepko rast zahtevane donosnosti desetletnih obveznic Republike Slovenije. S tem se je dostopnost denarja za banke in podjetnike zmanjšala, cena pa podražila, saj plačujemo mnogo več za obresti. Normalno bi bilo, da bi se z izvolitvijo nove vlade stvari umirile, boniteta narasla in cena denarja padla. Če bi najpomembnejši igralci v svetovni politiki in z njimi finančni trgi novo slovensko vlado jemali resno in ji zaupali. Toda zgodilo se je ravno nasprotno. V dneh po izvolitvi vlade A. Bratušek so bonitetne ocene znova padle in kar je najhuje: zahtevane donosnosti desetletnih obveznic R Slovenije so poletele v nebo ter dosegle kritično mejo bankrota držav – blizu sedem odstotkov. To za banke in podjetnike pomeni dražji denar in torej manj razvoja in manj novih delovnih mest. S tem je svetovna politična in finančna diplomacije prvič dejansko izrekla nezaupnico vladi A. Bratušek. Dvojna igra vljudnostnih smehljajev diplomatov in dejanske nezaupnice tudi s strani institucij Evropske Unije je še toliko bolj očitna, ker je šla predsednica vlade prav v teh dneh prepričevat predsednika evropske komisije g. Barrosa, on ji je z nasmehom pritrdil, vendar je takoj sledila še hujša rast obresti, ki jih bomo plačevali slovenski davkoplačevalci. Kdo iz Slovenije ima dejanski ugled in vpliv v Evropski uniji, odlično prikaže primerjava zadnjega uspeha Janeza Janše in prvega »uspeha« A. Bratušek. Janezu Janši je uspelo kot predsedniku vlade Sloveniji izpogajati v naslednjem obdobju bistveno več evropskega denarja, kot ji je bilo prvotno namenjeno. Takega uspeha ni dosegel nihče drug v EU! Bratuškova pa je dobila nekaj nasmehov – in še dražje obresti za plačevanje. Bilo bi za nasmejat do solz, če ne bi šlo za našo državo. Slika uspešnosti, vpliva in ugleda slovenskih politikov je v demokratičnih institucijah Evropske unije ter v drugih demokratičnih državah povsem nasprotna izkrivljeni sliki, ki jo vsiljujejo osrednji mediji na sončni strani Alp.

Staro pravilo je, da ko zavlada tranzicijska levica, velja le še Murphyjev zakonik, ki vsebuje naslednji politični načeli: »Ne glede na to, kaj vam pripovedujejo, vam vsega ne povedo po resnici. In ne glede na to, o čem govorijo, govorijo o denarju!«