Zagledanost v figuro

V četrtek zvečer so v Galeriji Kosova graščina na Jesenicah odprli razstavo slik akademske slikarke Denise Kokalj. Predstavlja se s tremi slikarskimi cikli.

Jesenice - Kaj imajo skupnega »all starke«, ljubezenski akt, hlebec kruha in otožen otroški pogled? Odgovor se od četrtka naprej skriva, pravzaprav pa jasno razkriva, v galerijskih prostorih v prvem nadstropju Kosove graščine, kjer bodo do 17. maja na ogled slike akademske slikarke Denise Kokalj iz Ljubljane. Slikarka prvič samostojno razstavlja na Gorenjskem, ljubiteljem likovne umetnosti pa se tokrat predstavlja s tremi zaokroženimi cikli, slikami manjših in večjih formatov, s kolaži in olji na platnu, ki jih je ustvarila predvsem v zadnjih štirih letih.

Slike, s katerimi nas avtorica nagovarja že pred vstopom v galerijo in v prvem prostoru, bi lahko združili pod naslovom »počitnice in kruh«. »Pred časom, ko sem bila brez rednega mesečnega dohodka in sem vedno znova morala razmišljati, kako zaslužiti za osnovne življenjske potrebščine, je primerjava s kruhom povsem na mestu,« pojasnjuje Kokaljeva: »Prijatelj mi je odstopil nekaj odpadnih lesenih plošč iz svoje mizarske delavnice in nanje sem potem naslikala te serije. Pravzaprav gre za kolaže, sestavljene iz treh različnih motivov hlebcev kruha, nalepljenih na podlago, in potem obdelane z akrilnimi barvami.« Podobno tehniko je uporabila tudi za ponavljajoči se motiv športnih čevljev all star, ki ga na vsaki sliki za drugačnega naredi avtoričino iskanje med seboj različnih poslikav, kompozicij … Ali kot je ob razstavi zapisal kustos Gornjesavskega muzeja, umetnostni zgodovinar Aljaž Pogačnik, da njene umetniške stvaritve ne nastajajo samo na podlagi neposrednih vizualnih izkustev iz stvarnega sveta, ampak predvsem na podlagi njegovih digitaliziranih posredno prenesenih podob v svetovni splet, revije, časopise … Preko njih prevaja Denise svoje vtise oziroma razmišljanja v likovno podobo.

Motivi na slikah v osrednjem galerijskem prostoru so vzeti s svetovnega spleta. Med pornografijo in erotiko, kot jih nekako določa avtorica, čeprav svojih slik sicer ne naslavlja. Naj si vsak gledalec ob sliki ustvari svoj naslov. Njen drugi razstavljeni cikel opredeljuje šest velikih platen z motivom akta, bodisi ženskega bodisi moškega, naj bo med poziranjem ali spolnim aktom. Gledalec sam določa mejo med vulgarno pornografskim in estetsko erotičnim. »Motive sem našla na internetu, od oglasnih sporočil za nogavice do aktov fotografa Thomasa Ruffa,« razlaga Denise in dodaja, da z namerno zamegljenostjo figur gledalcu daje možnost, da se bolj kot na figuro oziroma njeno pojavno obliko koncentrira na energijo in čustva, ki jo izžareva slika v celoti. V zadnji sobi sledi še cikel portretov otrok. Avtorica je portrete najprej raziskovala s fotografiranjem, kasneje pa je izbrani izrezani portret prenesla na slikarsko platno. »Iskala sem obraze, v katerih izrazih je pogosto čutiti neko resnobnost. Oči običajno povedo vse.«

Slikarka Denise Kokalj največji izziv vidi prav v človeški figuri in velikem formatu, čeprav se včasih, da bi obdržala polno ustvarjalno kondicijo, umakne k miniaturam in tudi abstrakcijam. Pri likovnem ustvarjanju sta ji pomembni tako likovnost sama kot zgodbe, ki jih »pripovedujejo« njene slike. Na slike beleži tako zgodbe iz njenega življenja kot aktualno stanje v družbi, pri tem pa uporablja različne likovne tehnike in pristope. V času, ki je za umetnost izrazito neprijazen, se tudi Denise Kokalj vselej postavlja pred dilemo, slikati za trg ali pri svojem delu predvsem vztrajati pri svoji umetniški govorici. Ogled razstave na Jesenicah nas prepričuje v slednje, hkrati pa velja njena dela, kot kvalitetno likovno produkcijo, brez zadržka uvrstiti tudi na trg. Denise Kokalj se je za študij na Akademiji za likovno umetnost sicer odločila v zrelih letih: »Dolga leta sem bila poslovodja v trgovini s foto materialom in sem se odločila, da tega ne bom počela celo življenje,« je povedala. Odločitev je bila prava.