Slovenščina je na graški univerzi doma

Prestolnica avstrijske Štajerske Graz/Gradec je drugo največje avstrijsko mesto in edino z izvirnim slovenskim imenom Gradec. Njegov nastanek in zgodovina sta povezana s Slovenci oziroma Slovani, o čemer pričajo krajevna imena v njegovi okolici, na primer Gradovina, Vinica, Bistrica, Borovnica, Čemerika, Pirn, Klanec, Gams in podobna. Leta 1905 so našteli nad 20.000 Slovencev, mnogi Slovenci pa so zasedali ugledna, celo rektorska mesta na tamkajšnji univerzi, Slovenci pa so bili zastopani tudi v štajerskem deželnem zboru.

O Gradcu in njegovem pomenu za Slovence, še posebej v 19. stoletju, je v torek v okviru letošnjih koroških kulturnih dni pred številnimi poslušalci v dvorani Svetovnega slovenskega kongresa v Ljubljani govoril koroški Slovenec z Obirskega/Ebriach pri Železni Kapli dr. Ludvik Karničar, predstojnik Inštituta za slavistiko na graški univerzi. Ugledni koroški znanstvenik in raziskovalec, sam pravi, da njegov priimek izvira najverjetneje z Jezerskega, izpeljan pa naj bi bil iz imena »krnica«, se je na izredno preprost, razumljiv, vendar strokovno utemeljen način sprehodil skozi zgodovino poučevanja slovenščine v Gradcu, kar naj bi zagovarjali celo deželni stanovi, ki so poudarjali, da sta skoraj dve petini Štajerske slovensko govoreči. Prve pobude za ustanovitev stolice (katedre) za slovenski jezik na graški univerzi segajo že v leto 1780, pobuda pa je bila po zaslugi Janeza Nepomuka Primica, rojenega leta 1785 v okolici Škofljice pri Ljubljani, uresničena leta 1811. Predavanja so bila v slovenščini, udeleževalo pa se jih je tudi do 60 študentov. Za raziskovanje in poučevanje slovenščine zelo zaslužni mož Primic je v svojem sorazmerno kratkem življenju storil za svoj materin jezik ogromno. Med drugim je v Gradcu leta 1810 ustanovil društvo Societas Slovenica, v pismu Valentinu Vodniku novembra leta 1810 pa je kot prvi uporabil besedo Slovenija. Profesorji z graške univerze so bili tudi pobudniki za ustanovitev oddelka za slovenistiko na ljubljanski univerzi.

Slovenščina je živa v Gradcu tudi danes. V mestu in okolici naj bi živelo okrog 1500 Slovencev. Največ se jih zbere pri slovenski maši v graški katedrali, dejavni pa so tudi Slovenci, ki študirajo na Dunaju. Dr. Ludvik Karničar je optimist. Vodstvo univerze mu je zagotovilo, da bo tudi v prihodnje denar za profesorja slovenščine.