Ljubezni predsednikov

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / sobota, 1. februar 2014 / 12:07

Našim predsednikom lahko očitamo marsikaj – da bi bili prešuštniki, to pa res ne! Vsaj kolikor nam je znano. Povsem drugače je v Franciji, zasebno življenje francoskih predsednikov je neverjetno razgibano …

Naporno sladka zasebnost

Francoski predsednik je zavrnil odgovor na vprašanje, kdo je aktualna prva dama Francije, češ da je to njegova zasebna zadeva. Pa ni. Zadnje čase se o tem tako veliko govori, da pač ni. To vprašanje je zelo javno. Sicer pa je dejstvo, da je imela večina francoskih vladarjev poleg zakonskih žena tudi ljubice, že tradicija. Za kralje pred revolucijo je bilo to nekaj normalnega, nadaljevalo se je tudi v republikah. Leta 1899 je tedaj 58-letni predsednik Félix Faure umrl v Elizejski palači med opravljanjem ne povsem predsedniške dolžnosti – ko je kot moški obdeloval 30-letno »fatalko« Marguerite Steinheil in ga je kap. Predsednik Georges Clemenceau, glavni zmagovalec prve svetovne vojne, je o usodi svojega predhodnika izjavil: »Il voulait etre César, il ne fut que Pompée.« Hotel je biti Cezar, a je končal kot Pompeja/Popumpan. To je besedna igra; »pompe« je v francoščini »pumpa«, »faire la pompe«, »pumpati«, pa tisto, čemur se strokovno reče felacija. Gospodična Margerita naj bi predsedniku počela nekaj takega kot Monica Levinsky predsedniku Clintonu … Od novejših zgodb ni pozabljena tista, ki govori, kako je domnevni spolni napad na temnopolto sobarico v newyorškem hotelu uničil kariero finančnika in politika Dominiqua Straussa-Kahna, tedanjega predsednika IMF; tu ga omenjamo zato, ker so ga mnogi že videli kot kandidata socialistov na volitvah 2012, na katerih je potem zmagal Hollande … Ker je v zgodovini tega res veliko, se od tu omejimo na »peto republiko«; ustanovil jo je 1958 general Charles de Gaulle. Ta je bil tudi v teh rečeh še najbolj zgleden, kolikor je znano, ljubic ni imel. Francois Mitterrand, ki je bil za predsednika izvoljen dvakrat zapored, je dolgo živel dvojno družinsko življenje. Z ženo Danielle sta imela tri sinove, z ljubico Anne Pingeot pa je imel hčerko Mazarine. Z njima je – kadar ni bil v predsedniški službi – tudi živel. Ko je umrl, je uradna soproga ravnala zelo človeško – na pogreb je povabila tudi nekdanjo tekmico in njeno hčerko … Mitterrandov naslednik, golist Jacques Chirac, menda ni imel ljubezenskih afer (kako nenavadno!), zato pa temveč političnih škandalov, zlasti korupcijskih. Zelo živahen pa je bil prejšnji predsednik Nicolas Sarkozy. V njegovi biografiji se zvrstijo tri ženske, a ne hkrati, temveč lepo ena za drugo in z vsemi tremi se poroči. Z Marie-Dominique ima dva sinova, s Cecilijo enega (spoznal jo je, ko jo je kot župan poročil z njenim prvim možem), z aktualno soprogo Carlo imata hčerko. Tri dame prednjačijo tudi v življenju sedanjega predsednika. S prvo – političarko Ségolene Royal, ki je 2007 kandidirala za predsednico, a jo je porazil Sarkozy, imata tri sinove in hčerko, poročila pa se nista, ker sta bila kot sortna socialista oba prepričana, da je poroka preveč buržoazna in katoliška zadeva. Ko je bil Hollande 2012 izvoljen, ga v predsedniško palačo ni pospremila Ségolene; prva dama je postala novinarka Valérie Trierweiler, tudi uradno. A zdaj, kot kaže, odhaja, ne ve pa se še, če jo bo tudi v Elizejski palači nasledila njena tekmica, filmska igralka Julie Gayet …

Japonska princesa o idrijski čipki

»Otroške roke s kleklji hitijo, tiho nastajanje idrijskih čipk.« – To je pesem. Napisala jo je Kiko Akišino, japonska princesa, po lanskem obisku v Idriji (s princem sta bila tudi na Bledu) in jo prebrala na tradicionalnem branju poezije Utakai Hajime v japonski cesarski palači; takšno branje priredijo vsako leto 15. januarja. Po tej tradiciji, ki naj bi izvirala iz davnega 8. stoletja, pesmi napišejo in berejo člani cesarske družine, tudi cesar in cesarica, od 19. stoletja naprej pa na branju lahko sodeluje tudi širša javnost. Kako lep odmev iz Slovenije v deželi vzhajajočega sonca!

Madžarsko opravičilo za holokavst

»Madžari so sodelovali z nacisti in okoli pol milijona Judov poslali v smrt. Če bi vojna potekala po načrtih Adolfa Hitlerja in njegovih madžarskih nacističnih zaveznikov, bi bili Judje povsem iztrebljeni iz Madžarske. Auschwitz je več sto kilometrov oddaljen od Madžarske, a je del naše zgodovine. To taborišče smrti je bilo prizorišče nečloveškega trpljenja, ponižanja in smrti skoraj pol milijona naših tovarišev.« To je odlomek iz opravičila, ki ga je ob letošnjem dnevu spomina na žrtve holokavsta (27. januar) izrekel madžarski predsednik Janos Ader. To je presenetljiva in spodobna ge­sta Madžarske, ki ji sicer vlada desničarski populist Viktor Orban.