Testirajmo se

Nazadnje smo se spraševali, kako si sami izmerimo naš VO2 max. Obstaja več načinov in teorij, vendar so si vse precej podobne. Trenerji se na podlagi lastnih izkušenj odločajo, katerega bodo uporabili in kateri je najprimernejši glede na njihove varovance. Tu je treba upoštevati njihovo trenutno fizično pripravljenost, starost in spol ter cilje, ki jih hočemo doseči. Že v mladih letih oziroma že osnovni šoli nam pri telesni vzgoji profesorji merijo naše zmogljivosti. Eden najbolj pogostih testov in (med mladimi tudi najbolj osovraženih) je znameniti Cooperjev test. To je tisto nujno zlo, ko nas naženejo na dvanajstminutni tek na krožni stezi. Tečemo in tečemo in dvanajst minut se nam zdi neskončnih. In ko končno popadamo v cilj, profesor ugasne štoparico, izmeri razdaljo, ki ste jo pretekli, pogleda v tabelo, kaj pomeni ta razdalja, in vam obelodani, da ste zaležani lenuh in da vas bo od zdaj naprej gnal teči vsako uro telovadbe. Pa vendar, potem ko odrastemo in se začnemo ukvarjati s športom ali športno rekreacijo, se spomnimo, da je ta test še kako dober pokazatelj naše pripravljenosti in se ga poslužujemo za preprost test naših zmogljivosti, našega splošnega napredovanja, ko gre za fizično kondicijo. Poleg tega testa obstaja še cel kup drugih, nekaterih bolj ali tudi manj zapletenih, vendar le če ga opravimo točno po navodilih, bomo dobili želeni rezultat. Vse te teste lahko opravimo sami, ker obstajajo zgolj matematične formule, s pomočjo katerih si izračunamo doseženo in potem v prav tako že napisanih tabelah poiščemo svoj rezultat, da bi vedeli, kje smo. Nekaj znanih testov: Rocportov test, ki je tako kot Cooperjev primeren za začetnike. Zabeležimo telesno težo, čim hitreje prehodimo 1600 metrov in zabeležimo čas hoje. Na cilju si takoj izmerimo in zabeležimo srčno frekvenco. Maksimalno aerobno kapaciteto izračunamo po naslednji formuli: VO2 max = 132.853 – (0.169535 x telesna teža) – (0.3877 x starost) + (6.315 x spol) – (3.2649 x čas) – (0.1565 x srčna frekvenca), kjer je: telesna teža izražena v kg, starost izražena v letih, srčna frekvenca izražena v utripih na minuto, čas izražen v minutah in stotinah minute (npr. 1 min. in 10 sek = 1,17 minute (1+ (10/60) = 1,17)) ter vrednost za spol: moški = 1, ženska = 2. Rezultati tega testa so zbrani v Rocportovi tabeli, ki nam orientacijsko pokažejo čas. To tabelo boste našli v večine tekaških ali kolesarskih knjigah oz. učbenikih ali še preprosteje na svetovnem spletu. Balkeov 15-minutni test za oceno VO2 max je primeren za vzdržljivostne športnike in rekreativce ter športnike v ekipnih športih. Na tekaški stezi tečemo čim hitreje 15 minut in na koncu zabeležimo pretečeno razdaljo na najbližjih 25 metrov. Maksimalno aerobno kapaciteto izračunamo po naslednji formuli: VO2 max = (((pretečena razdalja v metrih/ 15) – 133) x 0.172) + 33.3

(Se nadaljuje)