Območja znana, ukrepi sledijo

Besedilo: Ana Šubic
Kategorija: Kranj / / 06:00

Med poplavno najbolj ogrožena območja v Sloveniji je ministrstvo za kmetijstvo in okolje uvrstilo tudi enajst območij na Gorenjskem.

Kranj - Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je lani pripravilo predlog območij pomembnega vpliva poplav, ki je vključeval 56 območij, po posvetovanju z javnostmi (prejeli so več kot 50 predlogov lokalnih skupnosti, stroke in drugih zainteresiranih javnosti) pa so oblikovali končni nabor 61 območij, za katera lahko z veliko verjetnostjo trdijo, da so glede na kriterije (ogroženost zdravja ljudi, gospodarstva, kulturne dediščine in okolja) poplavno najbolj ogrožena območja v Sloveniji. Ministrstvo je namreč na podlagi temeljito pregledanih predlogov in strokovnih kriterijev v sodelovanju z Inštitutom za vode RS med območja pomembnega vpliva poplav dodatno vključilo 25 območij, jih nekaj smiselno spremenilo, nekaj smiselno združilo in nekaj tudi izločilo. »Sedaj je na nivoju celotne države zelo jasno, kam je treba najprej usmeriti finančne in druge aktivnosti, da se bo začelo sistematično obvladovati oz. zmanjševati poplavno ogroženost. Za bolj učinkovito in hitrejše ukrepanje na vseh območjih, ki so opredeljena kot območja pomembnega vpliva poplav, se pripravljajo tudi druge aktivnosti in spremembe v sistemu upravljanja voda,« so poudarili na ministrstvu.

Prvotni predlog je med poplavno najbolj ogrožena območja vključeval tudi petnajst gorenjskih območij, v končnem naboru pa jih je enajst. Največje poplavno ogroženo območje na Gorenjskem je v občini Tržič (1,15 kvadratnega kilometra površine, na kateri je 4784 prebivalcev in 549 stavb), sledijo Stahovica–Kamnik, območje Komenda–Moste– Suhadole, Domžale in Železniki (0,75 kvadratnega kilometra površine z 2358 prebivalci in 490 stavbami), ki so bili v katastrofalni ujmi pred petimi leti najbolj prizadeti. Med poplavno najbolj ogrožene sodijo tudi območje Medvode–Tacen, Škofja Loka, Kropa, Kamna Gorica, Begunje in Ihan (farme).

Po grobi oceni bi za obvladovanje poplavne ogroženosti na najbolj kritičnih območjih potrebovali približno 600 milijonov evrov oz. 12,8 milijona na kvadratni kilometer. »Vire financiranja za izvedbo investicij in drugih dejavnosti za obvladovanje poplavne ogroženosti na teh 61 območjih bo treba iskati predvsem v okviru raznih EU skladov in drugih EU finančnih mehanizmov, vodnega in podnebnega sklada ter nacionalnega in lokalnih proračunov, potencialno pa tudi v okviru možnih javno-zasebnih partnerstev,« pojasnjujejo na ministrstvu.

Z naborom 61 območij pomembnega vpliva poplav se je februarja seznanila vlada RS, v skladu z evropsko poplavno direktivo pa so ga posredovali tudi Evropski komisiji. O izvajanju aktivnosti obvladovanja poplavne ogroženosti na teh območjih bo ministrstvo poročalo najkasneje junija letos, nato pa na vsakih 12 mesecev. Na ministrstvu še menijo, da bi bolj aktivno izvajanje programa obvladovanja poplavne ogroženosti poleg zagotavljanja varnosti prispevalo tudi k zagonu gospodarstva, še posebej na področju gradbeništva.