Bančni rop na Cipru

Kaj se dogaja na Cipru? Uradne razlage so znane. Bolj po domače pa bi se dalo vso reč razložiti tudi takole: potem ko mednarodnemu finančnemu kapitalu ni uspelo izterjati svojih dolgov na Cipru, se je odločil, da si jih ob asistenci EU povrne z - bančnim ropom ...

Ciprsko svarilo Sloveniji
Zadnji teden je bilo na svetovni sceni v ospredju medijske pozornosti tisto, kar se dogaja na Cipru. Zaplet je znan: EU za svoje desetmilijardno posojilo, ki naj bi rešilo ciprske banke in državo, zahteva, da ta država z enkratnim davkom obremeni (beri: zapleni) del bančnih vlog, višjih od sto tisoč evrov. Dragiša Bošković, priznani srbski finančni analitik, je ob tem zapisal: »Končno se je jasno pokazalo: varčevalec je tisti, ki mora plačati večji del računa za sedanjo gospodarsko krizo.« In dodal: »Z obrestmi, ki jih glavne tiskarne svetovnega denarja že dolgo držijo v najbližjem sosedstvu ničle, in ob dokaj počasni rasti cen tudi ne more biti drugače. Po enem od izračunov je v preteklih dveh ali treh letih, denimo, denar varčevalcev v britanskih bankah izgubil 6,8 odstotka svoje sposobnosti kupovanja blaga in storitev. Skoraj točno toliko, za kolikor je slovita trojka zahtevala, da se na Cipru v tamkajšnjih bankah obdavčijo prihranki, manjši od 100.000 evrov.« Sloviti francoski ekonomist in publicist Jacques Attali pa dodaja, da se je mogoče iz ciprske in prejšnjih izkušenj naučiti troje. »Prvič: težave je treba reševati vnaprej, ne pa v zadnjem trenutku. Drugič: če je dolg, ga je treba odplačati. In še tretjič: če to storimo prepozno, v zadnjem trenutku, potem vračanje spominja na bančni rop. Tega se je treba zavedati in tako preprečiti, da se kaj takega ne pripeti v italijanskem primeru in še kje drugje.« Evropsko reševanje ciprskih bank je torej navadni – bančni rop. In zakaj ta »rop«? »Zelo pomembno je, da zaščitimo ciprske banke – da bi ljudem pokazali, da naši prihranki v evropskih bankah niso ogroženi. Potrebno bo več evropske solidarnosti, kajti Ciprčani sami ne bodo zmogli.« Tudi Attali ugotavlja, da je 6-odstotni enkratni davek primerljiv s 3-odstotno inflacijo v dveh letih, če niso izplačane obresti. »Vse je v resnici zelo simbolično, v kruh se zajeda inflacija. Ni prav velike razlike, ali se to zgodi v dveh letih ali 24 urah.« (Sobotna priloga Dela, 23. marca 2012)

Ciprski problem je tudi naš. Nekateri že vidijo Slovenijo kot naslednjo žrtev evropskih bančnih roparjev. Dylan Matthews, novinar časnika Washington Post, je na svojem časopisnem blogu zapisal: »Kriza na Cipru je že novica preteklega tedna. Nova država, zaradi katere smo lahko v skrbeh, je Slovenija. Mala bivša jugoslovanska država, ki se nahaja med Italijo, Madžarsko in Hrvaško in je poznana po svojih smučarjih in Slavoju Žižku, ima za seboj zelo slab teden, težak teden, potem ko so donosi na slovenske obveznice v petek zjutraj znašali 5,4 odstotka.« Za primerjavo: donosi na ciprske obveznice so sedemodstotni.

Protestirajo »zgoraj brez«
Gotovo ste že slišali za ukrajinsko feministično protestno skupino Femen. Mlade dame, ki protestirajo zgoraj brez. Ustanovile so se 2008, najprej so nastopile proti seks turizmu, mednarodnim »ženitnim agencijam«, ki dobavljalo mlada dekleta, pa proti cerkvenim institucijam z dvojno moralo. Njihovi najbolj odmevni nastopi: za pravice gejev na Trgu svetega Petra med tedensko molitvijo papeža, proti preveč suhim manekenkam na tednu mode v Milanu, proti spolni industriji med evropskim prvenstvom leta 2012 v Ukrajini … V Londonu so se v času olimpijskih iger 2012 po telesu namazale z umetno krvjo in obtožile Mednarodni olimpijski komite, da podpira krvave islamske režime, na svetovnem gospodarskem forumu v Davosu januarja 2013 pa so protestirale proti moški prevladi v svetu gospodarstva … Značilne so tudi njihove udarne izjave. Ina Ševčenko: »Bojevnice Femena se nikoli ne smejijo in niso tu za to, da bi komurkoli ugajale!« Medijem: »Ni pomembno, koliko ljudi pride na proteste. Če je na prizorišču le ena kamera, mora biti vaš cilj, da prenesete sporočilo milijonom ljudi.«

Nova prva dama
Ena najbolj svežih pojav na svetovni sceni je 50-letna Peng Liyuan, nova kitajska prva dama. Tiste pred njo se v javnosti sploh niso pojavljale, ali pa so bile s svojo pojavo Kitajski prej v breme kot v čast. Zdaj je drugače, soproga novega predsednika Xi Jinpinga (Ši Džinpinga), nekdaj slavna pevka, je s svojim oblačenjem in nastopom prava senzacija, brž je postala ljubljenka medijev. Novinarka Zorana Baković (Delo): »Peng Liyuan je končno ženska z osebnostjo. Izobražena, nadarjena, samozavestna, predana človekoljubnemu delu z obolelimi za turbekulozo in aidsom ... Ko se Liyuan pojavi ob kitajskem predsedniku, se zdi, da so reforme že v polnem razmahu.«