Slovenija in njene pokrajine

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / petek, 29. marec 2013 / 06:00

»Med državljani Slovenije je še vedno zelo živa delitev Slovenije na Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko, Štajersko, Koroško, Primorsko in Prekmurje. V vsakdanjem življenju jo uporabljamo zelo pogosto. Le redki vedo, da danes taka delitev našega ozemlja uradno sploh ne obstaja oz. meje teh slovenskih 'pokrajin' niso nikjer uradno določene. Njihova imena izvirajo večinoma iz nekdanje habsburške in poznejše avstro-ogrske upravne delitve našega ozemlja, ki pa se je večkrat spreminjala. Prebivalci se sicer pogosto opredeljujejo kot Primorci, Gorenjci, Dolenjci, Štajerci in podobno, celo jezikoslovci natančno ločujejo primorska, gorenjska, dolenjska in druga narečja, vendar točne meje med temi pokrajinami še zdaleč niso povsod jasne. V Novi Gorici vam bodo ljudje sicer zatrdili, da živijo na Primorskem, v Cerknici, da živijo na Notranjskem, v kateri vasi pa se neha ena in začne druga pokrajina, marsikje ni več jasno …« Pridružimo se tej negotovosti z vprašanjem, do kod sega Gorenjska na vzhodu? Vse do Trojan in Motnika, kjer je bila nekoč kranjsko-štajerska deželna meja? Ali le do meja tistih občin, ki imajo še avtomobilsko registracijo KR? Kamničani in Domžalčani niso več Gorenjci?

Gornji odlomek (brez mojih vprašanj) je iz ene boljših domoznanskih knjig, ki so izšle v letu 2012. O Sloveniji in njenih pokrajinah piše dr. Jurij Senegačnik, urednik za geografijo in turistiko v založbi Modrijan. V knjigi je povzel pokrajinsko sliko Slovenije, ki se kar naprej spreminja. Eno je pokrajinska pripadnost, za katero se opredeljujemo državljani po svoji pameti in okusu, drugo so strokovne naravnogeografske členitve. Najnovejša je ta, ki jo v knjigi predlaga avtor in je delo skupine sodelavcev. Slovenija naj bi imela naslednje makroregije: alpske, predalpske, dinarskokraške, obsredozemske in obpanonske. Vsaka od teh se členi na pokrajine. Zgornji del »neuradne« pokrajine Gorenjske tako sodi v tri alpske pokrajine, imenovane Julijske Alpe, Zahodne Karavanke in Kamniško-Savinjske Alpe. Njen osrednji, nižinski del obsegata dve pokrajini; eno sestavljajo Dežela, Blejski kot in Dobrave, drugo pa tri polja: Kranjsko-Sorško, Kamniškobistriško in Ljubljansko. Južni del Gorenjske sodi v pokrajino iz treh hribovij: Cerkljansko, Škofjeloško in Polhograjsko. Le nekatere od teh pokrajin so v celoti gorenjske, druge si Gorenjska deli s sosednjimi makroregijami. In tako naprej gre ta členitev po vsej državi.