Velika noč je praznik pomladi

Besedilo: Jasna Paladin
Kategorija: GG Plus / torek, 19. marec 2013 / 06:00

Velika noč je največji praznik kristjanov po vsem svetu, a se ni po naključju znašel v spomladanskem času. Kristusovo vstajenje od mrtvih predstavlja novo upanje in nov začetek - vse to, kar prinaša prav pomlad.

Velika noč - poimenovana po res veličastni noči, ko je Kristus vstal od mrtvih, je najstarejši in največji krščanski praznik, določen po luninem koledarju, kar pomeni, da ga vsako leto praznujemo na drug datum - prvo nedeljo po pomladni polni luni. A gre za praznik, ki je tudi najdaljši, saj velikonočno obdobje v širšem pomenu traja od pepelnične srede pa vse do binkošti.

Krščanski svet veliko noč praznuje že od devetega stoletja, a praznik je vesel tudi za neverujoče, gotovo zato, ker s seboj nosi globoke poganske korenine. V tem obdobju so naši predniki praznovali prihod pomladi, z rastlinjem pa so dobre sile prosili za plodnost zemlje, zdravje, varovanje pred naravnimi nesrečami ipd. Eden najbolj prepoznavnih elementov velikonočnega časa, ki sicer traja od cvetne nedelje pa vse do velikega ponedeljka dober teden kasneje, so danes cvetnonedeljske butare, ki so nadomestile nekdaj sveto zelenje. Prav tako velik pomen ob veliki noči že od nekdaj posvečamo hrani, kako tudi ne, saj velika noč nastopi po dolgem 40-dnevnem postu, ko naj ne bi jedli mesa. In čeprav se tega danes držijo le še redki, je prav zaradi hrane velika noč številnim zelo ljub praznik. Šunka, pobarvana jajca, hren, potica … in še marsikaj se danes znajde v košari za velikonočni žegen, za tem pa tudi na mizi. Šunka za vernike ponazarja Kristusovo telo, hren žeblje, potica njegovo krono, jajca pa kaplje krvi. Pirhi – prvotno so jih barvali le v rdečo - so ena najstarejših velikonočnih jedi, hkrati pa tudi prastar simbol pomladi, rodovitnosti in življenjske moči, ki ga najdemo v vseh religijah sveta, v različnih izročilih in mitologijah. Pirhe so včasih barvali samo z naravnimi barvami, a so kljub temu uporabljali pestro paleto odtenkov. Rumeno barvo so dobili iz žafrana in češminovih korenin, črno iz jelševega in hrastovega lubja, rjavo iz čebulnih listov ipd. Pobarvana jajca pa niso le del velikonočnega žegna, ampak so že od nekdaj namenjena predvsem obdarovanju. Zamenjava pirhov je na Slovenskem namreč že prastara navada, s tem so dekleta izkazovala ljubezen fantom, danes pa si jih izmenjamo s sorodniki in prijatelji.

Pomladi kot take danes ne praznujemo več, a spomladansko hrepenenje v tem obdobju oživi v vsakemu, zato je velika noč, pa naj si bomo verujoči ali neverujoči, pravzaprav za vse nas (tudi) praznik pomladi.