Nova vzletno pristajalna steza je že od poletja pripravljena na uporabo, domači letalci so še vedno na tleh. (Foto: Gorazd Kavčič)

Letališče Lesce: zavožena razmerja

Prav v sezoni, ko so na letališču v Lescah končno dobili novo vzletno-pristajalno stezo, so letala domačih letalcev ostala na tleh. Alpski letalski center in Aeroklub ALC Lesce se namreč ne moreta dogovoriti o pogojih uporabe letal, steze in objektov. Tudi poleti začeta mediacija (še) ni prinesla pričakovanih rezultatov.

Začetek zgodbe o zapletenih razmerjih - direktor ALC Pavel Škofic jih imenuje kar zavožena - med občino Radovljica, javnim zavodom ALC in aeroklubom segajo v sredino devetdesetih let, ko so letalci ALC, kot pravijo v izogib privatizaciji, letala prepustili občini in se z njo dogovorili za ustanovitev javnega zavoda, ki naj bi ga skupaj z občino enakopravno upravljali.

Sezona jadralnega letenja se v teh dneh končuje - na letališčih, kjer sezono so imeli, seveda. V Lescah je letos tako rekoč ni bilo, in to kljub obetavnim začetkom. V začetku poletja so namreč v uporabo predali novo, asfaltirano vzletno-pristajalno stezo. Domači letalci - pomenljivo – niso sodelovali že na otvoritveni slovesnosti. Kot da bi klavrn začetek napovedoval katastrofalno nadaljevanje: zaradi neurejenih razmerij med javnim zavodom Alpski letalski center, občino Radovljica in domačim Aeroklubom Lesce, v katerega ja vključenih okoli tristo članov, so jadralna letala vse poletje samevala na tleh.

»Škoda je ogromna, predvsem skozi jadralno letenje. Pilotom propadajo letalske licence, prav tako učiteljem letenja. Klub je bil prisiljen izvesti začetniški tečaj jadralnega letenja na letališču v Slovenj Gradcu, jadralni piloti so se tekem udeleževali brez treninga, z lastnimi ali sposojenimi letali, večina pilotov pa je njune lete za podaljševanje pilotskega dovoljenja opravljala na drugih letališčih,« pojasnjuje Andrej Kolar, podpredsednik Aerokluba ALC Lesce.

Petnajst letal vse poletje na tleh

Začetek zgodbe o zapletenih razmerjih – direktor ALC Pavel Škofic jih imenuje kar zavožena – med občino Radovljica, javnim zavodom ALC in aeroklubom segajo v sredino devetdesetih let, ko so letalci ALC, kot pravijo v izogib privatizaciji, letala prepustili občini in se z njo dogovorili za ustanovitev javnega zavoda, ki naj bi ga skupaj z občino enakopravno upravljali. »Občina je s spremembami statuta v letu 2006 ta dogovor poteptala in v celoti prevzela upravljanje. Lani jeseni je začela oporekati leta 2004 sklenjenemu sporazumi in pogodbi, javni zavod ALC pa je letos spomladi preklical pooblastilo, ki smo ga imeli za ureditev vseh potrebnih dokumentov za plovnost letal, kar pomeni, da dve vlečni letali in 13 jadralnih letal ni smelo leteti,« še pojasnjuje Andrej Kolar.

Mediacija v prostem teku

Ker pogajanja vpletenih niso bila uspešna, je bila poleti ustanovljena mediacijska skupina, v kateri so predstavniki občine, javnega zavoda ALC in Aerokluba. A tudi mediacija (še) ni prinesla pričakovanih rezultatov. Kot pravijo letalci, so pogajanja zastala, čeprav so omilili svoja stališča ter bili pripravljeni plačevati tako na novo uvedeno letališko takso kot najemnino za letala, ki so jo so sicer, kot poudarjajo, že odplačali s svojim delom in sredstvi, vloženimi v vzdrževanje letal. A ker so domači klub in organizacija, ki tudi izobražuje, pričakujejo, da bodo imeli na domicilnem letališču popust – predlagali so 20-odstotnega pri plačilu za pristanke ter 80-odstotnega pri šolskih letih. Pravijo, da posluha ni ne na občinski strani ne na strani Alpskega letalskega centra. »Zaradi nedela direktorja letališča, gospoda Škofica in njegovih nadzornih organov nastaja škoda ne samo aeroklubu ter njegovemu javnemu nepridobitnemu poslanstvu, temveč neposredno vsem nam v obliki nepobranih davkov, izgubljenih delovnih mest, zmanjšanju števila nočitev, neplačanih turističnih taks in ne nazadanje zaradi izgube, ki jo bo zaradi nesposobnosti pristojnih tudi letos ustvaril ALC, ki je v stoodstotni lasti Občine Radovljica. Zaradi odsotnosti tujih jadralnih pilotov je izpad prihodkov samo v turizmu Občine Radovljica ocenjen na 150 tisoč evrov.«

Pod preprogo ne gre več

Direktor Alpskega letalskega centra Pavel Škofic, ki ga letalci vidijo kot enega glavnih krivcev za nastali položaj, od maja ne sodeluje več pri pogajanjih. Tudi on ocenjuje, da mediaciji trenutno ne kaže dobro, pa vendar verjame, da se je še mogoče dogovoriti. Kot vedno doslej je poudaril, da se zavzema le za zakonito delovanje ter enake pogoje za vse uporabnike. »V klubu so se odločili, da za utrditev položaja potrebujejo zunanjega sovražnika, ki so ga našli v meni. Mediatorji so se dela lotili skrbno, profesionalno in korektno. Verjamem, da so sposobni opraviti svoje delo. Sicer pa še enkrat poudarjam, da je to javno letališče, na katerem naj vsi letijo pod enakimi pogoji. Ne vem, zakaj bi med uporabniki delali razlike. Če jih, naj o tem odločajo pristojni – upravni odbor, ki določenemu uporabniku zagotovi ugodnejše pogoje, ali občinski svet, če meni, da je prav, če se določenemu športnemu društvu subvencionirajo stroški opravljanja dejavnosti. A tu so še drugi klubi in društva – ne nazadnje tudi na letališču v Lescah deluje še en aeroklub - in tudi ti si gotovo želijo boljše pogoje za delo. Obe možnosti sta legitimni, a zunaj mojega dosega,« pravi Škofic, prepričan, da se bo prihodnjo pomlad v Lescah vendarle letelo. »Ali bo tu letel tudi Aeroklub ALC Lesce, pa je odvisno od njih. Dejstvo je, da so razmerja globoko zavožena. In dokler zadeve ne bodo razčiščene tudi za nazaj, se vse skupaj ne bo rešilo. Pod preprogo te zadeve ne gredo več. Tako daleč smo, da je treba stvari dokončno pospraviti.«

Zaplet z vlečno vrvjo

In da je zgodba še bolj zapletena, so na tleh letos ostali tudi tuji jadralci, ki sicer prihajajo letet v Lesce. »Po najnovejših letaliških pravilih je prepovedano odmetavanje vlečne vrvi, zato lahko jadralna letala potegnejo v zrak le letala, ki imajo za to poseben vitel. Edino letalo, ki ga ima, je zaradi znanih zapletov neregistrirano in parkirano v hangerju,« pojasnjuje Kolar, Škofic pa pravi, da gre za sprenevedanje in da bi, če bi hoteli, lahko leteli, a bi s tem ostali brez »streliva« za napade na občino in javni zavod. Zapletom na leškem letališču tako ni videti konca, saj po dveh letih pregovarjanj vpleteni očitno ne najdejo niti ene stične točke. Morda je zato najbolj moder nasvet odhajajočega radovljiškega župana Janka S. Stuška, ki pravi. »Če je nasprotovanje preveliko, naj pridejo drugi, ki se bodo lahko dogovarjali na novih osnovah.« Na njegovo mesto prihaja novi župan Ciril Globočnik. Morda je že to priložnost za nov začetek.

     

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / ponedeljek, 19. marec 2012 / 07:00

V alpinistični odpravi tudi Jeseničan

Jesenice - V torek, 13. marca, se je s podporo Planinske zveze Slovenije na pot proti Kanadi odpravila alpinistična odprava Rocky Mountains 2012, ki jo sestavljajo vodja Dejan Ko...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / torek, 3. februar 2009 / 07:00

So plače zdravnikov (pre)visoke?

Bralci komentirate aktualne dogodke

Cerklje na Gorenjskem / torek, 3. februar 2009 / 07:00

Brniško letališče znova odprto

Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana, ki je bilo šest ur zaprto zaradi težav s snegom, je ob 12.10 uri znova začelo obratovati.

Šport / torek, 3. februar 2009 / 07:00

Plavali za medalje in fige

Letos se je mednarodnega plavalnega tekmovanja Dr. Fig v Kranju udeležilo 600 plavalcev iz štirih držav. S športnim dogodkom obeležen kulturni praznik.

Slovenija / torek, 3. februar 2009 / 07:00

Nato mora čakati na proračun 2007

Državni zbor bi moral v četrtek odločati o ratifikaciji protokola o vstopu Hrvaške (in Albanije) v zvezo NATO, a so poslanci stranke SDS napovedali obstrukcijo.

Šport / torek, 3. februar 2009 / 07:00

V ledu najhitrejši Rusi

Slovenija je v soteski Mlačca prvič gostila tekmo svetovnega pokala v lednem plezanju. Med odlične Ruse se je uspelo uvrstili le bratoma Vukotič z Bleda. Matevž je bil drugi, Jernej pa šesti.