O reformah socialni partnerji na nasprotnih bregovih

Besedilo: Štefan Žargi
Kategorija: Gospodarstvo / torek, 13. april 2010 / 06:00

Vse bolj se kaže, da bo socialni dialog na hudi preizkušnji. Delodajalci predloge sprememb argumentirano kritizirajo, sindikati pa zavračajo in grozijo z referendumi, splošno stavko in ulico.

Ljubljana – Potem ko je slovenska vlada v preteklih dneh predstavila zakonske predloge za reforme (zdravstveno in pokojninsko) ter spremembe na trgu dela (pri delovnih razmerjih, urejanju trga dela in malem delu), se je na vseh straneh še pred začetkom napovedanega socialnega dialoga dvignil val nasprotovanj. Če je pri zdravstveni reformi nekdanjemu ministru za zdravje Borut Miklavčič še uspelo izpeljati vrsto usklajevanj, pogajanj in iskanj kompromisov in je pri tem skoraj dobesedno izgorel, čaka novega ministra Dorjana Marušiča zaključek priprave reforme, ki se pa utegne zaplesti, če bo novi minister z novimi idejami in pristopi kaj močneje 'pomešal štrene'. Zagotovo pa bo na sprejetje zdravstvene reforme vplival tudi nastali položaj v zdravstveni blagajni, kjer grozi, da bo letos nastal primanjkljaj od petdeset do sto milijonov evrov, obeti za leto 2011 pa so še bolj črni. Predlogi o krčenju pravic in zmanjšanju bolniških nadomestil so vse pogostejši.

Sindikati grozijo

Po dogodkih v preteklem tednu pa veliko slabše kaže s preostalima dvema reformama – pokojninsko in reformo trga dela. Vse bolj očitno je, da je dogovor vlade s sindikati o tem, da bodo po korenitem popravku minimalne plače razumeli tudi nujno potrebne strukturne spremembe pri pokojninah in na trgu dela, pozabljen. Še pred petkovo sejo Ekonomsko socialnega sveta (ESS) so se namreč vse sindikalne centrale »vkopale« proti vsem najpomembnejšim vladnim predlogom. Že v torek so se sestala vodstva sindikalnih central KS 90, Neodvisnost, Alternativa, Solidarnost in Pergam, ki so za danes napovedali protestno konferenco, pridružila pa se jim bo menda tudi Konfederacija sindikatov javnega sektorja, v sredo pa je bila tudi izredna konferenca Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). Iz izjav predsednika ZSSS Dušana Semoliča in predsednika sindikata Pergam Dušana Rebolja kaže, da so vsi našteti praktično enotni, da nikakor ne bodo sprejeli podaljševanja starostne meje za upokojitev na 65 ozirom 63 let, in vztrajajo pri tem, da mora biti pogoj za upokojitev štirideset oziroma 38 let (za ženske) delovne dobe. Odločno so tudi proti predlaganim spremembam na trgu dela: lažjemu odpuščanju, skrajševanju odpovednih rokov in zniževanju odpravnin, pri čemer napovedujejo, da bodo vsako od omenjenih zakonskih sprememb onemogočili z zakonodajnim referendumom, če jih bo vlada skušala izigrati, pa s vseslovensko splošno stavko in protesti na ulici. V takih razmerah se na seji ESS v petek seveda ni bilo mogoče ničesar dogovoriti, in kot je dejal minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik, je dosežek že to, da bodo delo nadaljevali v delovnih skupinah in čez 14 dni bodo na ESS ugotovili, ali je možen napredek. Pri tem naj pripomnimo, da je ministrstvo za delo podaljšalo javno razpravo o predlogu zakona o urejanju trga dela z 12. na 24. april.

Potrpljenja obrtnikov zmanjkuje

Za delodajalsko stran v tripartitnem socialnem dialogu je mogoče reči, da se vanj vključujejo, kljub ostrim kritikam, bolj konstruktivno. Na tej strani smo že poročali o tem, da so se na Združenju delodajalcev Slovenije (ZDS), Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) in Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) na razprave o reformnih zakonodajnih predlogih s strokovnimi analizami temeljito pripravili. Skrbno so ocenili spremembe in posledice, ki jih prinašajo, ter pripravili predloge dopolnitev, ki jih kot delodajalci zahtevajo. Vsi našteti so seveda prepričani, da je bil izvzem popravka minimalne plače iz paketa sprememb precejšnja napaka, kot pa je dejal generalni sekretar ZDS Jože Smole, dogovor o ponovnem usklajevanju na ESS čez 14 dni vzbuja upanje, da se bodo le poskušale najti za vse sprejemljive rešitve. Potrpljenje pa mineva, kot je pokazala torkova seja upravnega odbora OZS, obrtnike in male podjetnike, ki premiera niso dočakali na dnevnih delodajalcev niti niso dobili nikakršnega odgovora na svoje pismo. Zato bodo svoj odnos do vlade zaostrili. Štefan Pavljinek, predsednik omenjenega odbora, opozarja, da so nujni takojšnji ukrepi, ki bodo preprečili poglabljanje krize v obrtništvu in malem podjetništvu, nujna je omejitev plačilne nediscipline in sprememba zakonodaje o izvršbi.