Zlata ribica in tri želje

Saj poznate tisto o zlati ribici, ki vam izpolni tri želje, če jo izpustite nazaj v vodo. Ker se je svet od časov tovrstnih čarobnih bitij precej spremenil, bomo tudi pravljico nekoliko spremenili, jo posodobili in ji zapisali srečen konec. Ribič Jure Meden pred nedavnim pod Savskim mostom v Kranju ni ujel zlate ribice, ampak je med valovi odkril kakih dva tisoč let star rimski nagrobni kamen. Kamen sicer ne bo spregovoril, a če mu znamo prisluhniti, nam lahko pove mnogo zanimivega – o sebi samem in o nas. Tri želje smo si ob tem izpolnili kar sami. Prvo je izpolnil ribič, ki je »ulov« kot zgleden državljan in tisti, ki spoštuje lasten narod in njegovo zgodovino, sporočil na kranjsko enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Druga želja gre na račun hitre reakcije tamkajšnjih arheologov, ki so nemudoma sprožili »reševalno akcijo«. Tretjo željo so izpolnili gasilci, ki so nesebično priskočili na pomoč in kamen strokovno in nepoškodovanega dvignili iz vode. O zanimivi najdbi so vsaj na spletnih straneh poročali tudi vsi osrednji slovenski mediji. Komentarji bralcev so bili ponekod prav zanimivi, od duhovitih tipa »kamnoseku ni uspel izdelek, pa ga je vrgel v Savo«, do vprašanj, koliko denarja je zanj dobil ribič in celo predlogov, da bi najdbo bilo bolj pametno skriti in jo čez mejo prodati, da je v naši državi, ki tako ali tako samo jemlje, pametno ravnati le po načelu, kar je najdeno, je moje in pika. Češ najdba pripada najditelju in ne muzeju. A ni tako. V Zakonu o varstvu kulturne dediščine iz leta 2008 je v drugem in tretjem členu temeljito pojasnjeno, kaj vse šteje za arheološko najdbo, med drugim je tudi opredeljena njena starost najmanj sto let, ko gre za vojaško dediščino pa petdeset let, in v šestem členu, da je ta last države. Pomislimo, kdo naj si torej jemlje pravico prisvajanja naše skupne dediščine in slabega, celo uničevalnega ravnanja z njo, kot se to dogaja v vojnah (Palmira, most v Mostarju). Vsak narod, ki da kaj nase, bo znal poskrbeti tudi za svojo dediščino, saj z njo gradi lastno identiteto. Ta pa ni naprodaj – ali pač? O nagradi naključnemu najditelju pa: po členu 26.a omenjenega zakona je ta upravičen do nagrade, ki se določa po strokovnih kriterijih in ni višja od vrednosti najdbe. Izplača jo ministrstvo za kulturo. Ribič je tokrat ravnal pravilno kot državljan, ki ima rad svojo državo, svoj narod in s tem tudi sebe, saj je del obeh.

»Ljudje nam javijo, če so kje kaj videli in menijo, da gre za dediščino, lahko zgolj najdbo ali celo novo najdišče,« pove arheologinja in odgovorna konservatorka s kranjskega Zavoda Judita Lux. »Tisti, ki te stvari namenoma iščejo, pa so seveda tiho.« To je že druga zgodba, ki nima ničesar skupnega ne z zlato ribico ne s tremi željami.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Splošno / sreda, 13. junij 2007 / 07:00

Motoristi v Besnici

Moto klub Raubritter iz Besnice je tudi letos poskrbel za prijetno druženje motoristov iz Slovenije in tujine, saj so sredi maja pripravili sedaj že tradicionalni 4. moto zbor. Ob res lepem vreme...

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / četrtek, 10. april 2014 / 13:40

Če na cesti trčite z divjadjo ...

Lovska zveza pojasnjuje, kako je treba ravnati ob najdbi poškodovane ali vidno bolne živali in ob trku z živaljo na cesti.

Razvedrilo / četrtek, 10. april 2014 / 13:38

Črnc srečal Abrahama

Prijetno presenečenje je pričakalo Seada Beganoviča, ko je ob prihodu domov na dvorišču pred lastno hišo na Visokem zagledal ‘moderno’ dnevno sobo, opremljeno posebej zanj: udoben kavč, televizor z...

Zanimivosti / četrtek, 10. april 2014 / 13:33

Butarice tako in drugače

V Budnarjevi muzejski hiši nad Kamnikom so člani Turističnega društva Kamn'k v nedeljo pripravili že drugi festival cvetnonedeljskih butaric.

Gospodarstvo / četrtek, 10. april 2014 / 13:16

Za divjačino glavni v Sloveniji, uspešni v Evropi

Podjetje Nimrod s sedežem v Škofji Loki že dve desetletji odkupuje, predeluje in prodaja divjačinsko meso. Vodilni v Sloveniji, eden največjih v Evropi.

Kranj / četrtek, 10. april 2014 / 13:12

Radi delijo svoje dosežke

Pri kranjskem društvu Sožitje so ob letošnjem dnevu za spremembe na široko odprli vrata svojih prostorov, kjer uživajo pri različnih dejavnostih. Vse, kar ustvarijo, radi delijo z drugimi.