Alergije na spomladansko cvetenje

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: GG Plus / torek, 13. april 2010 / 06:00

Preobčutljivost se kaže v obliki senenega nahoda, ki je alergijsko vnetje nosne sluznice in očesne veznice.

Alergijske bolezni so danes resnejši problem javnega zdravja v številnih razvitih državah, so med drugim opozorili ob svetovnem dnevu zdravja, sedmega aprila. V zadnjih treh desetletjih je število alergijskih obolenj, vključno z astmo, močno naraslo in vse kaže, da bo naraščalo tudi v prihodnosti. Število obolelih se je povečalo med otroki in tudi med odraslimi in to v vseh družbenih skupinah. V industrijsko razvitih državah ima po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije 25 do 40 odstotkov prebivalstva alergijski rinitis (pravimo mu tudi seneni nahod), 20 odstotkov pa alergijsko astmo.

»Seneni nahod je alergijsko vnetje očesne veznice in nosne sluznice. Kadar vnetje prizadene očesno veznico, se pojavi rdečina, srbenje in solzenje. Veznica lahko tudi oteče. Pri prizadetosti nosne sluznice se nos zaradi otekline sluznice zamaši, pojavi se srbenje nosu, obilen voden izcedek in prekomerno kihanje. Bolezen spremljajo tudi splošni simptomi, na primer utrujenost in motnje koncentracije. Telesna temperatura ni povišana,« pravi asist. mag. Renato Eržen, dr. med., iz Bolnišnice Golnik. Če navadni nahod traja v povprečju sedem dni, pa simptomi senenega nahoda trajajo dalj časa, v času cvetenja določene rastline.

Diagnozo postavi specialist alergolog na osnovi pregleda in rezultatov testov. »Senzibilizacijo dokazujemo s kožnimi vbodnimi testi alergije in serološkimi testi. Bolnik z diagnozo senenega nahoda naj se v obdobju cvetenja rastline, na katero je preobčutljiv, čim manj zadržuje na prostem. To velja zlasti za sončno in vetrovno vreme, ko je koncentracija pelodov v zraku visoka. V takem vremenu tudi ni priporočljivo zračenje stanovanja. Po gibanju na prostem svetujemo, da bolnik preobleče obleko, po možnosti opere lase in izpere nos s fiziološko raztopino. Rekreacija na prostem naj bo omejena na deževno vreme ali obdobje neposredno po dežju, ko je koncentracija pelodov nizka,« svetuje asist. mag. Renato Eržen in nadaljuje: "Alergija lahko sčasoma izzveni. Omilimo jo z zdravili; precej zdravil imamo, ki se uporabljajo samo lokalno, kot so kapljice za nos in oči ter spreji za nos. Alergijo se da pozdraviti tudi z metodo zdravljenja, ki ji pravimo specifična imunoterapija. Pri tej metodi po določeni shemi vnašamo v telo alergen, na katerega je bolnik preobčutljiv. Specifična imunoterapija traja nekaj let. Po končani imunoterapiji bolnik ob stiku z alergenom bodisi nima več težav bodisi rabi bistveno manj zdravil. Poznamo subkutano imunoterapijo, kjer alergen vnašamo s pomočjo injekcij, in sublingvalno imunoterapijo, kjer si bolnik aplicira alergen v obliki kapljic pod jezik.«

Pogostost alergij se povečuje

»Ljudje so čedalje bolj obveščeni, prej spoznajo, da gre za seneni nahod, in zato prej obiščejo zdravnika. Zdravniki danes bolje diagnosticiramo, kot smo pred nekaj desetletji. Res pa je tudi, da se pogostost alergijskih bolezni povečuje. Dejavniki, ki na to vplivajo, so sodoben način življenja, ki je povezan s stresom, tekmo s časom, pogostimi okužbami in onesnaženim okoljem. Popularna je higienska hipoteza, ki govori, da so naši otroci v otroštvu premalo izpostavljeni umazaniji, da preveč živijo v sterilnem okolju. Na ta način se njihov imunski sistem v obdobju, ko se razvija, ne sreča z vsemi alergeni, s katerimi se mora srečati,« pravi asist. mag. Renato Eržen, dr. med.

Alergogenost posameznih vrst cvetnega prahu:

Zelo visoka: breza, cipresa, trave, oljka, ambrozija
Visoka: krišina, pelin
Srednje visoka: leska, jelša, jesen, platana, hrast, trpotec, pravi kostanj
Nizka: topol, javor, kislica, bezeg, metlikovke/ščirovke
Zelo nizka: tisa, brest, oreh, divji kostanj, hmelj
Cvetni prah iglavcev ni alergogen.

(Vir: Inštitut za varovanje zdravja)