Zoisova graščina

Bo nadškofija vzela pomoč za novorojenčke

Nadškofija Ljubljana je po pravnomočno zaključenem 15-letnem denacionalizacijskem postopku v primeru Zoisove graščine v Stari Fužini vložila odškodninsko tožbo proti Občini Bohinj zaradi nezmožnosti uporabe objekta. Posledica je dvestotisočevrska luknja v bohinjskem proračunu.

Bohinj - Nadškofija Ljubljana je že leta 1992 vložila denacionalizacijski zahtevek za vrnitev Zoisove graščine v Stari Fužini. V denacionalizacijskem postopku, ki je na upravni enoti potekal kar 15 let, so uspeli, kmalu zatem pa vložili odškodninsko tožbo proti Občini Bohinj, ki je do pravnomočnosti rešitve zahtevka ostala lastnik objekta.

Čeprav občina po pojasnilih župana Franca Kramarja ni nikoli nasprotovala vrnitvi v naravi, je nadškofija tožbo dobila: »Ko se je hiša vrnila, je nadškofija vložila tožbo in zahtevala ekonomsko odškodnino za vsa ta leta. Dejstvo je, da gre za dvesto tisoč evrov. Ne vem, kako etično je, da nekdo zahteva takšno odškodnino od nekoga, ki ni nič kriv. Bojim se, da to ni zadnja iz vrst plačevanja odškodnin. Če bo šlo tako naprej, bomo morali jemati sredstva tistim socialnim transferjem, ki so še ostali, torej prispevek za novorojenčke in občinske štipendije, ter s tem plačevali grehe države, ki je toliko časa vlekla postopke. Pravijo, da gre za popravljanje krivic za petdeset let, novih krivic, ki tako nastajajo, pa nikoli nihče ne bo povrnil.« Kot še dodaja župan, je občina v vseh teh letih tudi vlagala v objekt ter mu s tem povečala vrednost. Zakon o denacionalizaciji pa vlaganj ne upošteva, ampak objekte obravnava po vrednosti iz leta 1963. Po oceni župana Franca Kramarja je zakon zelo dobro napisan v korist denacionalizacijskih upravičencev. Ta tema je prišla tudi na dnevni red zadnje seje Občine Bohinj, saj so se morali svetniki strinjati s plačilom odškodnine. Kot je svetnikom pojasnil odvetnik Mitja Sever, zakon o denacionalizaciji v drugem odstavku 72. člena določa, da mora zavezanec plačati uporabnino za čas nemožnosti uporabe. »To sicer ne velja za čas nacionalizacije, temveč za obdobje po letu 1991. Odškodnino v višini dvesto tisoč evrov bi na sodišču težko znižali.«

Več bohinjskih svetnikov je dejalo, da so se ob zahtevi zgrozili. Občinski svetnik Anton Urh je tako dejal, da bi morala občina urgirati pri skupnosti občin za spremembo zakona o denacionalizaciji: »Mi naj kar dvignemo roko za to. Kaj so Bohinjke in Bohinjci krivi za to.« Kot je še dodala svetnica Irena Pagon, se starejši spominjajo razprav o zakonu o denacionalizaciji, kjer je bilo zatrjeno, da se spomeniško zaščiteni objekti ne bodo vračali in da se Cerkvi ne bo vračalo v naravi: »Osrednja dejavnost Cerkve v zadnjem času postaja pridobitniška dejavnost, ne duhovna.«

Ker so večino pravnih možnosti že izkoristili, so bohinjski svetniki sicer podprli plačilo dvesto tisočakov odškodnine s prošnjo, če se je možno dogovoriti za plačilo na deset obrokov.

Za nekaj pojasnil o omenjenem postopku in etičnih pomislekih smo zaprosili tudi Nadškofijo Ljubljana. Kot je sporočil Boštjan Prevc s tiskovnega urada Nadškofije Ljubljana, ocenjujejo, da je v teku mediacija in potekajo intenzivna pogajanja, zato javno komentiranje okoliščin zadeve ni primerno, ker ne more prispevati k sporazumni ureditvi zadeve: »To je tudi razlog, da na vaša vprašanja v tem trenutku ne moremo odgovarjati niti ne komentirati izpostavljenih očitkov. Če do sporazumne ureditve zadeve ne bo prišlo, bomo na zastavljena vprašanja odgovorili, po vsej verjetnosti že v okviru pravdnega postopka, v katerem se bosta ugotavljala dejansko stanje in utemeljenost tožbenega zahtevka.«

V bodoče se po neuradnih informacijah pravnikov v primerih denacionalizacijskih postopkov, podobnim postopku za Zoisovo graščino, nekaterim občinam obetajo tudi plačevanja večmilijonskih odškodnin.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / ponedeljek, 28. julij 2008 / 07:00

Na Robleku je bil moj konzervatorij

Letošnje leto je Avsenikovo leto, saj mineva 55 let od začetka glasbe, ki sta jo ustvarila brata Slavko in Vilko Avsenik in je spremenila glasbeno podobo sveta. Avgusta pripravljajo pri Avsenikovih v...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / nedelja, 17. avgust 2014 / 11:42

O Dolini in Dolincih

Izšla je knjiga O Dolini in Dolincih. Pripovedi Zdravka Dovžana in drugih Dolincev o ljudeh in življenju, ki izginja, je zbrala Jožica Koder.

GG Plus / nedelja, 17. avgust 2014 / 11:25

Marija Pomagaj

»Iz zapisov, ki jih romarji posvečajo Mariji Pomagaj, zaznamo ljudsko pobožnost na kolektivni, narodni, slovenski ravni. Tako imenitnega pričevanja o sodobnem ljudskem verovanju, kot ga hranijo Bre...

GG Plus / nedelja, 17. avgust 2014 / 11:23

Dan v živalskem vrtu

Živalski vrt Ljubljana je dom približno petstotih živali in priljubljena izletniška točka tako domačih kot tudi tujih obiskovalcev. V njem najdemo tako eksotične živali, kot so sajmiri, kapibare ali g...

Nasveti / nedelja, 17. avgust 2014 / 11:18

Kdaj preveč ljubimo svoje otroke

Pred mnogimi leti, ko sem bila še dobesedno nalepljena na starejšo hčerko, mi je izkušena učiteljica predlagala, naj preberem knjigo Starši, ki preveč ljubijo. Zdelo se mi je nemogoče, da bi sama s...

Zanimivosti / nedelja, 17. avgust 2014 / 11:14

Radovedni sajmir

Pogled na tujerodno živalsko vrsto gotovo pritegne pozornost vsakogar od nas, nič manj pa marsikatere živali niso pozorne na nas. Tale nadvse radovedni in sproščeni sajmir iz ljubljanskega živalske...