Bo nadškofija vzela pomoč za novorojenčke

Besedilo: Andraž Sodja
Kategorija: Bohinj / nedelja, 10. marec 2013 / 06:00

Nadškofija Ljubljana je po pravnomočno zaključenem 15-letnem denacionalizacijskem postopku v primeru Zoisove graščine v Stari Fužini vložila odškodninsko tožbo proti Občini Bohinj zaradi nezmožnosti uporabe objekta. Posledica je dvestotisočevrska luknja v bohinjskem proračunu.

Bohinj - Nadškofija Ljubljana je že leta 1992 vložila denacionalizacijski zahtevek za vrnitev Zoisove graščine v Stari Fužini. V denacionalizacijskem postopku, ki je na upravni enoti potekal kar 15 let, so uspeli, kmalu zatem pa vložili odškodninsko tožbo proti Občini Bohinj, ki je do pravnomočnosti rešitve zahtevka ostala lastnik objekta.

Čeprav občina po pojasnilih župana Franca Kramarja ni nikoli nasprotovala vrnitvi v naravi, je nadškofija tožbo dobila: »Ko se je hiša vrnila, je nadškofija vložila tožbo in zahtevala ekonomsko odškodnino za vsa ta leta. Dejstvo je, da gre za dvesto tisoč evrov. Ne vem, kako etično je, da nekdo zahteva takšno odškodnino od nekoga, ki ni nič kriv. Bojim se, da to ni zadnja iz vrst plačevanja odškodnin. Če bo šlo tako naprej, bomo morali jemati sredstva tistim socialnim transferjem, ki so še ostali, torej prispevek za novorojenčke in občinske štipendije, ter s tem plačevali grehe države, ki je toliko časa vlekla postopke. Pravijo, da gre za popravljanje krivic za petdeset let, novih krivic, ki tako nastajajo, pa nikoli nihče ne bo povrnil.« Kot še dodaja župan, je občina v vseh teh letih tudi vlagala v objekt ter mu s tem povečala vrednost. Zakon o denacionalizaciji pa vlaganj ne upošteva, ampak objekte obravnava po vrednosti iz leta 1963. Po oceni župana Franca Kramarja je zakon zelo dobro napisan v korist denacionalizacijskih upravičencev. Ta tema je prišla tudi na dnevni red zadnje seje Občine Bohinj, saj so se morali svetniki strinjati s plačilom odškodnine. Kot je svetnikom pojasnil odvetnik Mitja Sever, zakon o denacionalizaciji v drugem odstavku 72. člena določa, da mora zavezanec plačati uporabnino za čas nemožnosti uporabe. »To sicer ne velja za čas nacionalizacije, temveč za obdobje po letu 1991. Odškodnino v višini dvesto tisoč evrov bi na sodišču težko znižali.«

Več bohinjskih svetnikov je dejalo, da so se ob zahtevi zgrozili. Občinski svetnik Anton Urh je tako dejal, da bi morala občina urgirati pri skupnosti občin za spremembo zakona o denacionalizaciji: »Mi naj kar dvignemo roko za to. Kaj so Bohinjke in Bohinjci krivi za to.« Kot je še dodala svetnica Irena Pagon, se starejši spominjajo razprav o zakonu o denacionalizaciji, kjer je bilo zatrjeno, da se spomeniško zaščiteni objekti ne bodo vračali in da se Cerkvi ne bo vračalo v naravi: »Osrednja dejavnost Cerkve v zadnjem času postaja pridobitniška dejavnost, ne duhovna.«

Ker so večino pravnih možnosti že izkoristili, so bohinjski svetniki sicer podprli plačilo dvesto tisočakov odškodnine s prošnjo, če se je možno dogovoriti za plačilo na deset obrokov.

Za nekaj pojasnil o omenjenem postopku in etičnih pomislekih smo zaprosili tudi Nadškofijo Ljubljana. Kot je sporočil Boštjan Prevc s tiskovnega urada Nadškofije Ljubljana, ocenjujejo, da je v teku mediacija in potekajo intenzivna pogajanja, zato javno komentiranje okoliščin zadeve ni primerno, ker ne more prispevati k sporazumni ureditvi zadeve: »To je tudi razlog, da na vaša vprašanja v tem trenutku ne moremo odgovarjati niti ne komentirati izpostavljenih očitkov. Če do sporazumne ureditve zadeve ne bo prišlo, bomo na zastavljena vprašanja odgovorili, po vsej verjetnosti že v okviru pravdnega postopka, v katerem se bosta ugotavljala dejansko stanje in utemeljenost tožbenega zahtevka.«

V bodoče se po neuradnih informacijah pravnikov v primerih denacionalizacijskih postopkov, podobnim postopku za Zoisovo graščino, nekaterim občinam obetajo tudi plačevanja večmilijonskih odškodnin.