"Priložnost"

Slovenija je dobila predsednika Državnega zbora iz vrst SD. V Zagrebu so si oddahnili, končno razumejo in verjamejo, da parlament ne bo predčasno razpuščen. Volitev v Sloveniji še ne bo, vsaj do konca junija ne, ko se Zagreb želi priključiti EU. Z velikim pričakovanjem čakajo dan, ko naj bi se končno srečala predsednika vlad obeh držav in morda že dorekla nepotrebno »avanturo« z LB. Vse oči so uprte v prihod odhajajočega Janše. 14. aprila bodo prvič volili 12 evropskih poslank/cev, zato si želijo ratifikacije čim prej.

Alenka Bratušek ni tvegala, ni še ponovila napake Jankovića, ki je mislil, da zmagovalec o vsem odloča sam. Sam je ves čas vztrajno ponavljal, naposled pa tudi v praksi dokazal, da ni »politik«. Razplet pred dobrim letom je pokazal, zakaj župan ni (z)mogel postati predsednik vlade. Zato je Pahor lažje postal predsednik države. Mandatarko čaka težko delo. Zaslužila bi si vseh sto dni miru, ki jih dobi vlada na začetku mandata, da bi lažje sestavila novo vlado, a časa ni. Če bo ponudila le »proti vlado«, namesto širše, drugačne in vključujoče, bo njen pogum zaman! Ne potrebujemo leve, ampak boljšo vlado. Vsaj še SLS bi veljalo vključiti.

Mandatarka prisega na »normalizacijo, dialog in stroko«. Izkušnje povedo, da je v politiki za stroko žal premalo prostora. Prej ji bo pomagal politični instinkt in občutek za mero, če ga bo prebudila in znala uporabiti. To je za politike še kako pomembno. Katastrofalni poraz Maria Montia v Italiji je tudi nam sporočil, da se ljudje tudi na »stroko« požvižgajo, če jim ni v oporo in pomoč. Odhajajočega guvernerja Banke Slovenije je v izjavah le »stroka«, v odločitvah in načinu komuniciranja pa ena sama aroganca in nedopustna katastrofa. Zato smo v bančništvu tam, kjer smo. Gospodarstvo je v »depresiji«, krči se, je brez ambicij, brez investicij. Povpraševanja po denarju oz. kreditih (še) ni. Potrebujemo spremembo ozračja in odnosa politike, tudi javnosti, do podjetnikov, do srednjega sloja in mladih. Moramo spremeniti poslovno razpoloženje. Najprej moramo zaupanje in optimizem prebuditi med gospodarstveniki, da bi upali na oživitev gospodarske rasti.

Slovenija nujno potrebuje streznitev, odgovornost, odmerjenost, malo miru in nekaj prijaznosti. Mednarodni dan žena, 8. marec, ni praznik preteklosti, ne »zombijev« ne »komunajzarjev«. Bodimo malo bolj prijazni, pozorni, naklonjeni in občutljivi drug do drugega. Na ta dan še posebej, tudi v odnosu do žensk in deklet. Vsaka majhna pozornost, darilce, cvet ali pa le telefonski klic, ki ga že dolgo niste opravili, pomaga h kvalitetnejšemu življenju vseh nas. Če bomo ob tej priložnosti še kaj malega kupili – »zapravili «, smo (malo) zagnali še gospodarstvo.

Potrebujemo pogovore, drugačen politični dialog, a tudi dogovor in uresničitev ter spoštovanje dogovorjenega. To je recept za življenje, za delo, za politiko, vlado in parlament, za kakršenkoli uspeh in lažji izhod iz krize. Bodimo sebi in drugim za spodbudo in zgled, pa bo tudi kriza manj boleča, bolj obvladljiva in krajša.