Janša še ni odstopil

V ponedeljek je odstopil ... ne, ne Janez Janša, ki ga k temu pozivajo opozicija, nekdanje koalicijske partnerice in ulica. Odstopil je papež Benedikt XVI.

Dramatičnega dogajanja pri nas kljub temu ne manjka. Prejšnji petek, na dan slovenskega kulturnega praznika, sta bolj kot spomin na največjega slovenskega poeta odmevala shoda v Ljubljani. Dopoldanskega je organiziral Zbor za republiko in v svoji deklaraciji zahteval državo vseh državljanov, preglednost gospodarskega in bančnega sistema, urejeno pravosodje, kjer zakoni veljajo za vse enako, pluralne medije, konkurenčno državo v službi državljanov … V tem se ni dosti razlikoval od protestnih shodov, ki že več mesecev potekajo po slovenskih mestih in kakršen je bil pod naslovom »tretja vseslovenska vstaja« isti dan popoldne na istem mestu v Ljubljani. Razlikoval pa se je po tem, da je podprl sedanjo vlado in Janeza Janšo. Slednji je udeležence shoda (po podatkih policije jih je bilo 9000, po podatkih organizatorjev 12 tisoč) nagovoril prek velikega ekrana iz Bruslja. Med drugim je dejal, da so tisti, ki so povzročili bančno luknjo, ukradli državo, sedaj pa pričakujejo, da se kriza ukroti, ne da bi oni izgubili pridobljene privilegije. Shode protestnikov in tisto, kar se dogaja okoli njih, je primerjal z dogajanji v Italiji v 20. in v Nemčiji v 30. letih prejšnjega stoletja, kar je pripeljalo na oblast fašizem in nacizem. Slovenci se bomo uprli levemu fašizmu, je napovedal. Okrcal je tudi medije, češ da podpihujejo konflikte in to oni, ki so plačani s »tovarišijskim« denarjem.

Predsednikov poziv k strpnosti

Zaradi slednjega je protestiralo Društvo novinarjev Slovenije, češ da je verbalno poniževanje novinarjev nesprejemljivo, saj je kritično novinarstvo nujen nadzor nad vsako oblastjo. Na Janšev govor, ki da spodbuja sovraštvo in nestrpnost do drugače mislečih, se je odzvala tudi varuhinja človekovih pravic. Odbor za pravično družbo pa je zahteval Janšev odstop in napovedal, da bo o njegovem govoru seznanil evropske institucije. Tudi predsednik države Borut Pahor je poudaril, da kdor javno nastopa, se mora zavedati posledic svojih izjav in dejanj, ob tem pa pozval k strpnosti. Tretja slovenska vstaja pa je v Ljubljani zbrala okoli 20 tisoč ljudi, nekateri so bili zamaskirani kot zombiji, nekateri zakriti s papirnatimi maskami, znova pa so izražali nestrinjanje s političnimi elitami, se izrekli zoper krivičnost, klientelizem, korupcijo in napačno politiko levih in desnih vlad v Sloveniji.

Prvo leto Janševe vlade

Medtem pa se še kar iščejo možnosti za razplet politične krize. Vlada je ravno v tem času doživela prvo obletnico svojega vladanja in svoje prvo leto ocenjuje kot uspešno, zlasti zaradi sprejetja varčevalne zakonodaje, zaradi česar naj bi se gospodarski kazalci že obrnili na bolje. Svojo pozornost je sicer usmerila na uravnoteženje javnih financ, na zagon gospodarstva, pokojninsko in delovnopravno zakonodajo, sanacijo bank, odnose s Hrvaško … Obenem pa zadnje mesece Janševe vlade zaznamujejo protesti, poročilo protikorupcijske komisije, ki ji Janez Janša in Zoran Janković nista znala pojasniti izvora svojega premoženja. Sta se pa v zvezi s poročilom protikorupcijske komisije oba pritožila upravnemu sodišču. Slednje je obe pritožbi zavrnilo. Janšev odvetnik Franci Matoz pa sporoča, da se je njegov klient že pritožil na vrhovno sodišče. Še preden je vlada dopolnila prvo leto od imenovanja, že so jo začeli zapuščati koalicijski partnerji. DeSUS, DL in SLS zahtevajo Janšev odstop in novega mandatarja. Čeprav se vladi, v kateri ostajata samo še SDS in zvesta NSi, močno maje stolček, pa še vedno nemoteno kadruje.

Predlogi za izhod iz politične krize pa so različni. Pozitivna Slovenija s predsedujočo Alenko Bratušek si je prizadevala za dogovor strank, da do predčasnih volitev stvari ureja projektna vlada. Sredi tedna je Radovan Žerjav, odhajajoči predsednik SLS, presenetil z odločitvijo, da v levosredinsko vlado ne bodo šli in da bodo do predčasnih volitev ostali v opoziciji. Po tej odločitvi tudi pravnik Miro Cerar mlajši, ki je bil v igri za morebitnega mandatarja, na to vlogo ni pristal. Sicer se je kot o možnem mandatarju govorilo tudi o bančniku Francetu Arharju. V SD niso za sodelovanje v projektni vladi, podprli pa bi konstruktivno nezaupnico vladi Janeza Janše. Igor Lukšič je napovedal, da če Janez Janša ta teden ne bo odstopil, bodo začeli z interpelacijami zoper ministre. Prvi je na vrsti »super minister« Žiga Turk. V četrtek pa je stranke sklical predsednik države Borut Pahor z namenom, da se najde skupna rešitev in da sedanja vlada opravi najnujnejše naloge. Med njimi je tudi reforma trga dela. Po petih mesecih gredo namreč pogajanja socialnih partnerjev h koncu (končala naj bi se 26. februarja), neusklajena ostajajo še nekatera določila, na primer odpovedni roki in odpravnine. Sicer pa so vložena dopolnila, ta teden jih je obravnaval matični parlamentarni odbor.