Druga cev skozi Karavanke

Drugo cev predora Karavanke bodo zgradili do aprila 2019, v njej bodo uvedli dvosmerni promet.

Jesenice - Slovenska vlada je potrdila sklep, da bodo do aprila leta 2019 zgradili drugo cev predora Karavanke. Po izgradnji bo v novi cevi potekal dvosmerni promet, stara cev pa naj bi se uporabljala za ubežni rov. Hkrati naj bi staro cev začeli obnavljati, tako da bi dolgoročno vzpostavili promet v obeh ceveh predora.

Tak sklep je usklajen z avstrijsko stranjo, so sporočili z vlade. Slovenska delegacija je vseskozi zagovarjala izgradnjo druge cevi kot najbolj optimalno dolgoročno rešitev prometne varnosti in pretočnosti prometa v predoru, avstrijska stran pa je prvotno zagovarjala le izgradnjo ubežnega rova. Ko so se leta 2011 v poletnih mesecih pred karavanškim predorom začeli pojavljati večkilometrski zastoji, ki so se nadaljevali tudi v letu 2012, pa so se začela stališča o načinu nadgradnje zbliževati, so pojasnili na slovenski vladi. Stališča so se zdaj poenotila in obe strani soglašata z izgradnjo druge cevi predora, po kateri bo potekal dvosmerni promet. Gradnja mora biti zaključena do aprila 2019. Vrednost celotne investicije v drugo cev je ocenjena na 250 milijonov evrov, pri tem pa se bo investicija razdelila glede na dolžino predora v posamezni državi. Ocenjujejo, da bo na Slovenijo pripadlo okrog 120 milijonov evrov, denar za gradnjo pa bodo delno poskušali pridobiti iz naslednje finančne perspektive, so povedali na vladi. In kaj o najnovejši rešitvi meni Andrej Čufer, ki se že dalj časa ukvarja s problematiko varnosti v predorih? Po njegovem mnenju se je vlada odločila za ne najbolj varno, za časovno zamudno in najdražjo rešitev. Predor ne potrebuje druge cevi, saj gostota prometa tega ne zahteva, prav tako se promet skozenj ne povečuje. Druga cev pomeni dvojne stroške osvetljevanja in prezračevanja. In še več, druga cev ni najbolj varna rešitev, saj ljudje v primeru požara ne najdejo izhodov v drugo cev, kot se je pokazalo v primeru nesreče v tunelu St. Gotthard v Švici. Tisto, kar potrebuje Karavanški predor, je dimno varna ventilacija (sedanji sistem ventilacije v predoru je po Čuferjevih besedah smrtno nevaren), ki bi v primeru požara omogočala odvod vsega dima in dima prosto pot do obeh portalov. Nadgradnja predora s tako imenovano 3K reverzibilno ventilacijo bi stala med 10 in 25 milijoni evrov glede na izvedbo in obseg, vgrajena pa bi bila lahko že v letu dni z nekajtedenskimi nočnimi zaporami. Poleg tega je Čufer prepričan, da se bo gradnja druge cevi glede na dosedanje izkušnje in cene nadgradnje Turskih predorov podražila na kar 360 milijonov evrov. »S tem denarjem bi lahko ustvarili veliko delovnih mest v industriji, namesto da bomo z njim plačevali avstrijske izvajalce del, saj domačih ni več ...,« je še dodal Čufer.