Stavka izpraznila šole in vrtce

V sredo je Slovenijo zajela splošna stavka v javnem sektorju. Najbolj dosledno so stavkali v šolah in vrtcih, stavkal je tudi del policistov, pa cariniki, gasilci, zaposleni v zdravstvu (razen zdravnikov) in socialnih ustanovah, ki so delali po nedeljskem razporedu.

Kranj - Za stavko so se odločili tudi v nekaterih kulturnih ustanovah, ne pa tudi v upravnih enotah in na občinskih upravah. Po oceni sindikatov javnega sektorja je v sredo stavkalo od 80 do sto tisoč zaposlenih, pet minut čez poldne pa se je v Ljubljani in še štirinajstih slovenskih mestih na protestnih shodih zbralo okoli 20 tisoč stavkajočih. Na Gorenjskem je bilo edino mesto protestov Škofja Loka, kjer se je na Mestnem trgu zbralo okoli 250 pretežno šolnikov in zaposlenih v vrtcih.

Zahteve tokratne stavke, ki jo je vodila koordinacija stavkovnih odborov pod vodstvom Janeza Posedija, so bile štiri: ohranitev delovnih mest v javnem sektorju, pogajanja o masi plač in pogojih dela v javnem sektorju za leti 2013 in 2014, utrditev socialne države in ohranitev kakovosti javnih storitev, spoštovanje veljavnih dogovorov in stavkovnih sporazumov. Najbolj se je stavka poznala v vrtcih in šolah. Vrtci so sicer staršem, ki niso imeli nobene druge možnosti varstva, omogočili, da tudi v sredo pripeljejo otroke. Tako je bilo denimo v Kranju, kjer so bili odprti vsi oddelki vrtca in so otroke varovali v vrtcih, ki jih tudi sicer obiskujejo. Enako so se organizirali tudi v Škofji Loki. Od 950 otrok, kolikor jih sicer obiskuje škofjeloške vrtce, jih je v sredo prišlo 68, nam je povedala ravnateljica Janja Bogataj.

Dejala je, da je bilo za otroke dobro poskrbljeno, ne le z varstvom, tudi z igricami, dramatizacijami in drugim programom. Kot je dodala tamkajšnja sindikalistka Nina Lapanja, je bilo v stavko vključenih 140 zaposlenih, prepričanih, da je treba opozoriti na razmere v otroškem varstvu. »Od staršev smo bili deležni velike podpore, saj razumejo naše zahteve. To velja tudi za starše, ki so na dan stavke pripeljali otroke v vrtec, ker pač niso imeli druge možnosti varstva.« Oboji, zaposleni v vrtcih in starši otrok, niso naklonjeni morebitnemu nižanju standardov v vrtcih, si pa po besedah ravnateljice želijo, da bi se zadeve čim prej umirile. Ponekod pa so se starši organizirali sami in poskrbeli za varstvo, tako denimo tudi na Aerodromu Ljubljana, kjer so svoje otroke pripeljali kar v službo in jih prepustili varstvu prostovoljcev. Enako so ravnali že ob lanski stavki.

»Šolniki nismo grabežljive zveri«

Če je v vrtcih še bilo nekaj življenja, pa so šole v sredo povsem opustele. Kot bi prišel v šolo v nedeljo, je dejal eden od srednješolskih učiteljev. »Menim, da stavka šolnikov v javnosti ni prav razumljena. Ne gre nam za tistih par fičnikov več, pač pa za ohranitev javnega šolstva,« je prepričan Marko Špolad, ki na Gimnaziji Škofja Loka uči matematiko. »Ni nam prav, da politika učitelje prikazuje kot grabežljive zveri, saj je v naravi učiteljskega poklica, da razume stisko malega človeka. Ni nam prav, da mladi nimajo štipendij, subvencij, malic, da so v socialnih stiskah, ko tudi šolski sklad ne more več poskrbeti za ravnotežje zaradi socialnih razlik.« V šolah so se učitelji na dan stavke srečali na sestankih in obnovili stavkovne zahteve, v Škofji Loki pa so se v velikem številu pridružili tudi protestnemu shodu v središču mesta. Spremenite normative v politiki, ne pri otrocih. Vrtci niso konzerve, otroci niso sardine. Prihodnost naših otrok. Smo za kakovostno javno šolo. Ohranimo socialno državo. Spremenite normative pri sebi. To je le nekaj napisov, s katerimi so protestniki iz vrtcev in šol iz Škofje Loke in obeh dolin opozarjali na svoj položaj. Obhodili so stari del mesta in pred kužnim znamenjem prisluhnili Marku Špoladu, ki je spregovoril v imenu predsednika območnega odbora sindikata SVIZ Janeza Galzinje. Namen javnega shoda je bil ogorčeni javnosti pojasniti vzrok nezadovoljstva, saj je politika dodobra razklala narod na realni sektor na eni strani in »zajedalski« javni sektor na drugi. »Znanje in izobraževanje sta Slovencem pomagali preživeti marsikateri tuj škorenj. V lastni državi pa so ju janičarji kapitala razprodali za nekaj ugodnejši puf,« je dejal Špolad. »Čeravno je z vidika kapitala neuk delavec najlažje vodljiv in izkoriščan, vam mokrih sanj ne izpolnimo. Šole niso vzrejališča in pitališča trdobučnežev po meri te ali one ideologije. Ne bomo vzgajali t. i. dobrih potrošnikov brez lastne volje, samo zato, da bi jim peščica izbrancev lažje vladala. Za božjo voljo, ne prekrižajte jim prihodnosti.« Razen še enega učitelja se ni oglasil noben protestnik več, skupaj so le žalostno zapeli Stoji učilna zidana in Hej, brigade ter se razšli. Predsednica stavkovnega odbora v osnovni šoli Poljane Bernarda Pintar, ki je na shod v Škofjo Loko prišla še s trinajstimi stavkajočimi sodelavci, nam je povedala, kako je bilo s stavko na njihovi šoli. Od 67 navzočih jih je stavkalo 45, 22 jih je delalo, kar je bilo ob dejstvu, da stavka pri njih ni bila izglasovana, po njenih besedah kar napredek. Sicer pa je predsednik konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj povedal, da se je v sindikatu SVIZ za stavko odločilo 79 odstotkov zaposlenih, 21 odstotkov je ni podprlo.

V uredništvo smo prejeli tudi pismo stavkajočih iz vrtca in osnovne šole v Železnikih. Zapisali so, da stavkajo v podporo kakovostnima javnemu vrtcu in šoli. Sicer pa dodajajo, da so se v dobro šolstva že lani odrekli pomembnemu delu plače v zameno za ohranitev standardov in normativov. »Pred dvema letoma nam je bil odvzet 2-odstotni dodatek na delovno uspešnost, torej smo sedaj z znižanjem plač za približno 8 odstotkov že prispevali svoj delež k potrebnim varčevalnim ukrepom. Poleg tega nam je bila odvzeta možnost napredovanja in regres za letni dopust. «

Stavkali tudi kovinarji

Pred stavko pa je Gospodarska zbornica Slovenije sindikatom in javnosti naslovila sporočilo o »armadi odpuščenih v gospodarstvu, medtem ko se javni sektor še naprej bohoti«. Slovenija je od začetka krize 2008 do lani izgubila blizu 71.885 delovnih mest v gospodarstvu, zaposlenost v javnem sektorju pa se je povečala za 5971, hkrati se je povprečna mesečna masa plač v gospodarstvu v tem času znižala za 2,4 odstotka, masa plač v javnem sektorju pa se je povečala za 9,3 odstotka. Odzvali pa so se tudi na stavko v elektro in kovinski industriji, ki je potekala hkrati s stavko javnega sektorja, kjer so sindikati zahtevali povečanje osnovnih plač, češ da bo to povečanje lahko povzročilo novo armado brezposelnih v panogah, ki so v času krize izgubile že skoraj 15 tisoč delovnih mest.

Stavko v kovinski in elektro industriji je organiziral sindikat SKEI. Sekretar tega sindikata na Gorenjskem Stane Habjan je povedal, da so se za stavko na Gorenjskem odločili v podjetjih Iskraemeco, Iskra ISD, Kladivar, Elmond, Tokos, LTH Castings, v Domelu pa je stavkal edinole izvršni odbor sindikata. Drugje se zaradi pritiskov niso odločili za stavko, na njegovo razočaranje tudi ne železarji, ki so od nekdaj veljali za najbolj udarno delavstvo. Sindikalist Andrej Škrjanc iz podjetja LTH Castings je ocenil, da je v njihovem podjetju ostalo doma 150 zaposlenih. Z vodstvom podjetja so se dogovorili, da bodo nujna dela kljub temu opravljena. Sicer pa pravi, da se stavka lahko tudi nadaljuje, če se z združenjem delodajalcev ne bodo dogovorili za povečanje plač. »Prepričani smo, da bo do dialoga prišlo tudi v podjetju, kjer med nami ostaja nekaj odprtih vprašanj,« je še dejal Škrjanc.