Veliki biser za veliko zdravja

Prejšnji teden smo kljub nekaterim pomislekom zagnano zobali česen in to kakopak počnemo še naprej. Tokrat pa zarežimo še v njegovo bližnjo biserno sorodnico, ki nas bo spravila do solz. A se sploh ne bomo pritoževali, saj ta rastlinski antibiotik zatira in uničuje klice ter nas učinkovito varuje pred okužbami. Olupimo torej čebulo.

Beseda čebula (Allium cepa) naj bi izvirala iz latinskega izraza za »veliki biser«. Ta povrtnina ostrega duha in sladkastega, aromatičnega okusa naj bi izvirala iz Perzije. Poznali so jo že stari Egipčani, ki so pred čebulo izgovarjali slovesne prisege in jo uporabljali v različnih obredih. Čebula je bila najdena tudi na sliki v očeh kralja Ramzesa IV., kjer s svojimi okroglimi plastmi predstavlja večnost. Kot živilo in zdravilo so čebulo čislali stari Grki in Rimljani. Že pri Homerju je čebula edina zelenjava, ki jo jedo grški junaki v trojanski vojni. V srednjo Evropo se je pridelovanje čebule razširilo v srednjem veku.

S čebulo v boj

Čebula je bogat vir vitamina C in drugih antioksidantov ter ima prav zaradi tega širok spekter zdravilnih učinkov. No, danes se bomo glede na obdobje posvetili zgolj najbolj aktualnim. Kako s čebulo pozdraviti prehlad, odpraviti okužbe dihalnih poti, premagati kašelj, ustaviti vnetja … Podobno kot česen tudi čebula pospešuje prekrvljenost sluznice in spodbuja izločanje sluzničnih žlez, mehča sluz, razkužuje in preprečuje infekcije dihal, deluje protikrčno, znižuje vročino …

Sirup št. 1

Eno boljših domačih zdravil proti prehladu in gripi je sirup iz čebule in medu. Olupljeno čebulo narežemo na fine kocke in jih premešamo s kvalitetnim domačim medom. Koščki čebule naj bodo povsem prekriti z medom. Mešanico pustimo stati čez noč, nato koščke čebule precedimo in sirup zaužijemo porazdeljeno po čajnih žličkah čez dan. Na ta način bomo odpravili hripavost in vnetje grla. Pri suhem katarju dihalnih poti bo deloval kot izvrstno kašljalo, saj bo pomagal mehčati sluz v pljučih. Če vzamemo 3 do 5 žličk na dan, je ta sirup tudi eno najboljših zdravil za živce.

Sirup št. 2

Kdor močnega okusa surove čebule ne prenaša najbolje, naj ga ublaži s kuhanjem. Na ta način si lahko pripravi tudi nekoliko manj »močen« sirup: seseklja naj čebulo in doda deciliter medu. Vse skupaj naj kuha toliko časa, da čebula »zastekleni« oz. spusti sok, nato pripravek precedi skozi gazo in jo ožme, da iztisne kar največ soka. Sirup shranimo v stekleničko in ga uživamo večkrat na dan. Pomaga pri vsakem kašlju, tudi pri otrocih, ki so glede slednjega še posebej na udaru. Malčkom pa je bolj priporočljivo čebulo nasekljati, jo popražiti in čim bolj toplo dati na prsi. No, otrokom nekoliko bolj prijazna oblika zdravljenja s čebulo je denimo, če jim v skodelico mleka zmešamo sok stisnjene čebule.

»Čebulna maža«

Naše babice in prababice še vedno prisegajo na t. i. čebulno mažo, ki jo pripravijo tako, da čebulo popražijo na masti in jo čim bolj toplo denejo na prsni koš. S tem pripravkom je treba dobro natreti prsi. To naj bi zmehčalo še tako trdo sluz in nas obvarovalo pred bronhitisom in pljučnico. Če se je slednja že razvila, pa naj bi se s pomočjo »čebulne maže« daljnosežno pozdravila. Pri pljučnici je priporočljivo, da čebulni obliž menjamo vsako uro. Zraven pijmo pljučni čaj.

»Čebulna naveza«

V boju zoper gripo v ljudskem zdravilstvu prisegajo tudi na t. i. čebulno navezo: 3 do 5 rezin čebule navežejo okrog vratu in na tilnik in ta obkladek menjavajo vsake pol ure.

Čebula v žganju

Svoj čas je veljalo, da je čebula v žganju eno najučinkovitejših sredstev proti okužbi. V času epidemij, posebej pri epidemiji gripe, so ta enostaven pripravek pridno uživali. 1 do 2 čebuli so drobno zrezali in ju namakali v žganju. V času ogroženosti so vsako jutro spili šilce.

No, kdor ne prenaša okusa čebule v svojih ustih ali želodcu, pa bi rad bil deležen njenih zdravilnih odlik, naj stori sledeče: čebulo naj prereže čez pol in vdihuje njen vonj. Ja, tudi to pomaga!

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / petek, 18. november 2016 / 11:56

Obsojen še za tretji rop

Kranjčan Darjan Begić je po ugotovitvah sodišča sodeloval prav pri vseh treh ropih škofjeloške poslovalnice Hranilnice Lon od novembra 2012 do novembra 2013. Za prvega in tretjega je bil že pravnomočn...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / torek, 24. junij 2014 / 12:24

Knjiga, ki gradi most

Jesenice, zaznamovane kot železarsko mesto, so v zadnjem času zaživele v pozitivni smeri, saj počasi, a temeljito, z dušo in srcem, doživljajo spremembe drugo za drugo. Novo zgodbo je začela pisati...

Avtomobilizem / torek, 24. junij 2014 / 12:20

K Lušini po suzukija ali hyundaia

Franc Lušina z Gosteč pri Škofji Loki je že od leta 1988 v avtomobilskem poslu.

Kamnik / torek, 24. junij 2014 / 12:18

Knjižnica pod krošnjami na Mali planini

Kamnik – Knjižnica pod krošnjami, nacionalni projekt, ki že deset let ponuja brezplačno branje in listanje knjig, se letos prvič odpravlja tudi v gore, in sicer bodo knjige, revije in časopisi v te...

Radovljica / torek, 24. junij 2014 / 12:17

Statut in poslovnik uskladili z zakonodajo

Radovljica – Radovljiški občinski svet je soglasno potrdil novi statut občine in poslovnik občinskega sveta, ki sta tako usklajena z zakonodajo in tudi z dosedanjo dobro prakso delovanja organov ob...

Kranjska Gora / torek, 24. junij 2014 / 12:17

O planinskih kočah nekoč in danes

Mojstrana – V Slovenskem planinskem muzeju so v petek odprli razstavo z naslovom Planinska koča. »Z gradnjo planinskih koč so bili postavljeni temelji za množičen razvoj planinstva. Postale so ne l...