Posledice varčevanja bodo občutili tudi kmetje

V kmetijski svetovalni službi se bodo letos zaradi znižanja finančnih sredstev za javne naloge več kot prejšnja leta ukvarjali s tržno dejavnostjo, manj časa bo tudi za svetovanje o dopolnilnih dejavnostih in za delo z društvi. Kmetje bodo morali več prispevati za elektronsko izpolnitev in vnos zbirne vloge, spremembe pa se obetajo tudi pri kontroli mlečnosti.

»Kmetje lani še niso občutili posledic varčevanja v javnem sektorju - kontrola proizvodnosti krav je potekala po načrtu, kmetijska svetovalna služba je 90 odstotkov časa namenila za javne naloge, ampak so posledice občutili predvsem zaposleni. S 1. junijem so se zaposlenim v kmetijski svetovalni službi in vodstvenemu kadru plače v povprečju znižale za osem odstotkov, v oddelku za živinorejo pa so zaradi hkratne odprave plačnih nesorazmerij ostale na približno enaki ravni. Kilometrina se je znižala s 30 na 18 odstotkov cene 95-oktanskega bencina,« pojasnjuje Mitja Kadoič, direktor Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj, in dodaja, da bo zavod lansko leto sklenil z nekaj izgube, ki pa bo verjetno manjša kot predlani.

Za sedaj ne predvidevajo odpuščanja

Večje spremembe, ki jih bodo občutili tudi kmetje kot uporabniki storitev javnih služb, se obetajo letos, ko bo zavod dobil 12,5 odstotka manj denarja za plače in 10 odstotkov manj za materialne stroške in bo država kmetijski svetovalni službi priznala le 60 odstotkov delovnega časa za opravljanje javnih nalog. Ob tolikšnem znižanju sredstev je vodstvu zavoda prepuščeno, ali bo zmanjšalo število zaposlenih ali bo razliko poskušalo nadomestiti s tržno dejavnostjo. »V kmetijski svetovalni službi, kjer je zaposlenih enaindvajset delavcev s polnim in dva s polovičnim delovnim časom, za sedaj ne predvidevamo odpuščanja, ampak se bomo bolj usmerili v tržno dejavnost. Nekaj več denarja bomo dobili že s prispevkom za elektronsko izpolnjevanje in vnašanje zbirne vloge, ki se (skupaj z DDV-jem) povečuje z lanskih 12,52 na 31,40 evra za uro. V okviru tržne dejavnosti bo kmetijska svetovalna služba še naprej izdelovala poslovne načrte za kmetije, ki bodo kandidirale na zadnjih razpisih za ukrepe iz Programa razvoja podeželja za obdobje 2007– 2013. Sodelovali bomo v projektu čezmejnega sodelovanja med Slovenijo in Italijo na področju ribogojstva, pomagali Hrvaški pri vzpostavitvi FADN knjigovodstva in izvedli brezplačno izobraževanje za kmete, za kar pa nam bosta v okviru ukrepa programa razvoja podeželja denar zagotovili država in Evropska unija. Občinam bomo ponudili tudi izvedbo predavanj, ki ne bodo namenjena le kmetom, ampak tudi vsem drugim občanom (o kompostiranju, uporabi deževnice),« našteva Kadoič možnosti za zaslužek na trgu.

Manj časa za dopolnilne dejavnosti

»Če upoštevamo še izpolnjevanje in vnašanje zbirnih vlog, potem bomo za kmete letos delali približno 70 odstotkov delovnega časa. Za tiste, ki so bili doslej navajeni, da so jim bili v kmetijski svetovalni službi vedno na razpolago, bo to velika sprememba. Svetovalci bodo imeli letos tudi bistveno manj časa za svetovanje o dopolnilnih dejavnostih na kmetijah in za delo s kmetijskimi društvi – z govedorejskimi društvi, društvi rejcev drobnice, društvi kmečkih in podeželskih žena, društvi podeželske mladine ... Vsakemu društvu se bodo lahko posvetili le od 25 do 30 ur na leto, zato bodo verjetno večje breme morala prevzeti vodstva društev. Medtem ko je pri delu z društvi pomembna socialna »nota«, je svetovanje za dopolnilne dejavnosti pomembno zato, ker te dejavnosti pomenijo za marsikatero kmetijo tržno priložnost in dodatni zaslužek,« pravi Kadoič in dodaja, da se v organiziranosti kmetijske svetovalne službe ne bo nič spremenilo. O tem, da bi kakšno izpostavo oz. lokacijo zaprli, ne razmišljajo, v Cerkljah pa bodo svetovalko, ki je na porodniškem dopustu, trikrat na teden nadomeščali sodelavci.

Spremembe tudi pri mlečni kontroli

Spremembe se obetajo tudi v oddelku za živinorejo, predvsem pri kontroli mlečnosti krav, a dokončne odločitve še ni. Kot je povedal Mitja Kadoič, ministrstvo za kmetijstvo in okolje predlaga, da bi kmetije z eno ali dvema kravama izločili iz kontrole, za črede s tremi do devetimi kravami bi uvedli AT5 kontrolo (na vsakih pet tednov), v večjih čredah pa bi ohranili AT4 kontrolo (na vsake štiri tedne), a bi rejci morali na leto plačati za kontrolo od pet do sedem evrov na kravo. Priznane rejske organizacije za črno belo, lisasto in rjavo pasmo vztrajajo na ohranitvi AT4 kontrole. Strinjajo se, da bi rejci kontrolo sofinancirali, a se hkrati zavzemajo za to, da bi bili potlej deležni cenejših analiz kontrole števila somatskih celic in vsebnosti uree v mleku.

Če bodo vse plačevali kmetje ...

»Prav je, da se tudi javne kmetijske službe prilagajajo spremenjenim razmeram, ki jih je povzročila kriza, a me ob tem malo skrbi, ker država nima prave vizije, kako naj bi se te službe razvijale v prihodnje. Leto 2013 nam bo verjetno že dalo prve odgovore,« pravi Kadoič in dodaja: »Če bodo kmetje morali sami plačevati vse storitve, takšne kmetijske svetovalne službe, kot jo imamo zdaj, ne bo več. Kmetje bodo v svetovalni službi še naročali elektronsko izpolnitev in vnos zbirne vloge za kmetijska plačila, ker je to povezano s finančnimi koristmi, a bolj malo je verjetno, da bi naročili tehnološki nasvet, katerega učinki so morda lahko vidni šele čez nekaj let. Storitvam svetovalne službe bi se najprej odpovedale manjše kmetije.«