O vojnih zakonih in totalitarizmih

V torek bodo poslanci na izredni seji državnega zbora obravnavali predloga vojnih zakonov in resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmih.

Ljubljana - Resolucijo, s katero bi podprli resolucijo evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmih, sta za izredno sejo predlagali opozicijski stranki SDS in SLS, na isti seji pa bosta tudi predloga novel zakonov o vojnih grobiščih in o žrtvah vojnega nasilja, ki ju je v zakonodajni postopek predlagala skupina poslancev s prvo podpisanim Bojanom Kontičem (SD). Predlog zakona spreminja določila obstoječega zakona o vojnih grobiščih, povezana z označbami na vojnih grobiščih, in ureja nekatera vprašanja, povezana z vzdrževanjem ter urejanjem vojnih grobišč in posmrtnih ostankov žrtev. Z novelo zakona o žrtvah vojnega nasilja pa jasneje opredeljuje kategorije žrtev vojnega nasilja, odpira možnost, da status žrtve vojnega nasilja in pripadajoče pravice pridobijo tudi posamezniki, ki do sedaj niso imeli te možnosti, in sicer otroci ubitih staršev ter osebe, ki so kot begunci med vojno morale zapustiti svoje domove. Obenem novela ne spreminja tistega člena zakona, ki določa, da status žrtve vojnega nasilja ne more dobiti oseba, ki je prostovoljno ali poklicno sodelovala na strani agresorja. Predlog novele zakona o vojnih grobiščih med drugim predvideva ureditev skupne kostnice, ki naj bi se postavila na Teharjah, ter spomenik vsem žrtvam, ki bi se postavil v Ljubljani. Določa tudi napise za omenjena grobišča. Na skupni spomenik v Ljubljani bi zapisali Župančičev verz Domovina je ena, nam vsem dodeljena in eno življenje in ena smrt. Vojna grobišča bi dobila napis Umrli kot žrtve vojne, povojna grobišča pa napis Žrtve vojne in revolucionarnega nasilja.

V SDS ob tem opozarjajo, da gre za neusklajeni besedili. Po mnenju poslanca Franceta Cukjatija novela zakona o žrtvah vojnega nasilja ne odpravlja neskladnosti z ustavo zaradi nepriznavanja statusa žrtve vojnega nasilja civilistom, ki so bili izpostavljeni nasilju partizanskih enot. Žrtve t. i. drugih oboroženih sil pa po njegovih besedah obravnava žaljivo in diskriminatorno.