Plavajoči status (74)

Pred nedavnim mi je gospod za sosednjo mizo razložil, da smo v časih, ki naj bi bili bolj prijazni do moških, saj se menda ženske spet poročajo iz ljubezni, ne zaradi debeline denarnic, pa sem še isti dan na neki spletnih strani zasledila članek o tem, kako ženske privlačijo moški z denarjem in plavajočim ter vozečim statusnim simbolom.

Zadnje čase opažam, da je v klepetalnicah med ženskami modni trend, da se odločajo za profile s fotografijami, ki prikazujejo fante za tistim velikim obročem, volanom, krmilom ali kakorkoli to jadralni mojstri imenujejo. Pojma nimam. Sama preprosto ne vem o jadranju nič, morski hobiji in športi me nikoli niso prav posebej zanimali, ker večina mojih prijateljev pač smuča. Nimam pa nič proti, če me kdo kaj nauči, mi kaj razloži o teh stvareh.

Imam sicer znanca, študenta arhitekture, ki je v mladosti naredil izpit za skiperja. Ko sva zadnjič govorila, je bentil, ker so mu trije bogati Nemci (sliši se kot v kakem vicu) pripeljali svoje žene in mu že vnaprej dali bogato napitnino, da bo zanje poskrbel po najboljših močeh.

»In potem si predstavljaj, da se bom vsako jutro moral trikrat nasmehniti, trikrat pomahati, trikrat po nemško zagruliti dobro jutro. Prijaznost bodo takoj po dveh dneh zamenjale za flirtanje, potem smo pa tam.«

»To pride s poslom, srce. Plačan si zato … pač.«

Kislo se je nasmehnil: »Ja, res je. Denar je pa dober. Tega ne zanikam.«

No, lahko da je vse skupaj zdramatiziral, da je pripoved zvenela bolj zanimivo. Vseeno pa, glede na povabila, ki jih znanka dobiva v svoj elektronski predal - ker se zadnje čase takšne in drugačne zabave iz hribov in obrečnih piknikov selijo na barke, pa jadrnice in celo kakšno povabilo na nežno razpoloženi teden od para, ki bi jo želela 'razvajati' med tedenskim križarjenjem z luksuzno barčico, se je znašlo vmes, je morda nekaj resnice v prijateljevi izjavi.

»Veš vsa poanta je v fotografiji. Na eni sem v kopalkah, vendar brez glave, na drugi me vidiš od daleč na ski liftu, kako smučam na vodi. Stara, samo največja fora je, da fotografije niso moje. Snela sem jih z nekih internetnih strani in nalepila. Bolj za šalo kot zares. Ugotavljam, da ljudje sploh ne berejo profilov, samo fotko pogledajo, ker če bi prebrali profil, bi videli, da ne gre v kontekst s fotografijami,« mi je pojasnjevala fenomen strašnega zanimanja zase.

Podobno je bilo z Nejcem. Dokler je imel na profilu fotografijo, kako nekje peče čevapčiče, žensk sploh ni zanimal. Potem se je fotografiral s sončnimi očali in spuščeno streho svojega nekaj let starega kabrioleta in povpraševanje je naraslo. Ker ga je zanimalo, kaj se bo zgodilo, če objavi fotografijo z nekega navtičnega razstavnega salona za krmilom jadrnice, je poizkusil tudi to.

Rezultat: dame so ga polivale s cukrom …

Recesija torej ni vplivala na okus internetnih povpraševalk - iskalk ljubezni in sreče, morda le zabave. Kos moderne plavajoče plastike ali dober avtomobil na fotografijah delata čudeže, naivnost pa ima seveda svojo ceno.