Prioriteta gospodarski kriminal

Preiskovanje gospodarske kriminalitete je še vedno prioritetna naloga gorenjske policije, pravi Simon Velički, direktor Policijske uprave Kranj. Kriza vplivala tudi na porast premoženjske delikvence.

December je zaznamovala vrsta demonstracij po vsej Sloveniji. Nekatere so se končale z izgredi, v katerih so bili poškodovani tudi številni policisti. Je bil med njimi tudi kakšen gorenjski policist?

»Kadar gre za hujše kršitve javnega reda, je območje delovanja policije nepomembno in si med seboj policisti pomagamo. Tako je posebna enota Policijske uprave Kranj varovala proteste tudi drugod po Sloveniji, izstopata predvsem Ljubljana in Maribor. Med poškodovanimi je bilo več policistov, med njimi huje tudi pripadnik naše posebne enote. Poleg njega je bilo poškodovanih še nekaj drugih gorenjskih policistov, ki pa niso iskali zdravniške pomoči in so že na naslednjih sklicih posebne enote izvajali naloge policije. Tu bi rad nekaj poudaril: policisti se ne ukvarjamo z ocenjevanjem razlogov za proteste. Od nas se pričakuje, da bomo skladno s pravnimi normami preprečevali kršitve in vzpostavljali javni red, ko je ta kršen. Torej, ko se pri konkretnih dogodkih na krajih protestov ugotovi­jo kršitve javnega reda in morda celo kazniva dejanja, smo dolžni storiti vse potrebno, da se prepreči ogrožanje ljudi in premoženja. Tudi mediji so premalo pozornosti posvečali dejstvu, da ko letijo granitne kocke po zraku, niso ogroženi samo policisti, ampak tudi drugi prisotni na shodu. Omenil bom primer z Jesenic, kjer je moški z majhnim otrokom v naročju protestiral. Nedaleč stran pa je že prihajalo do hujših kršitev javnega reda, tudi z zažigalnimi sredstvi, a se je ta občan še vedno čudil, zakaj so policisti ukrepali zoper kršitelje. Prav zanimivo bi bilo slišati tega očeta, če bi se malčku kaj zgodilo oz. če bi vanj priletela molotovka. Menim, da so policistke in policisti svoje delo pri vseh protestih do sedaj opravili zakonito in z občutkom za pravo mero uporabe prisilnih sredstev.«

Za gorenjsko policijo je bil najbrž lani največji uspeh razkrinkanje kriminalne združbe, ki naj bi se ukvarjala s tihotapljenjem droge in orožja z Balkana v zahodno Evropo. Njen vodja Miloš Ščekić se še vedno skriva v tujini. Mu že kaj bolj dihate za ovratnik?

»Prav gotovo drži, da smo opravili zelo obsežno kriminalistično preiskavo, v kateri je bilo ob zaključku maja lani opravljenih 42 hišnih preiskav in pridržanih 17 oseb, starih med 22 in 48 let. Kriminalna združba je delovala na območju Hrvaške, Črne gore, Nemčije, Nizozemske, Italije in drugje. Pri tako obsežnih preiskavah je potrebno iz taktičnih razlogov počakati na primeren trenutek, da se zadeva zaključi, in osebe, ki so osumljene, prime. Praviloma je nemogoče pričakovati, da v trenutku zaključka naenkrat odvzamemo prostost vsem osebam, še posebej če delujejo v različnih državah. Pomembno je, da je tudi za to osebo razpisana mednarodna tiralica in se bo verjetno prej ali slej znašla v rokah pravice.«

Omenjeni osumljenci se bodo kmalu znašli na sodišču. Glede na razplet zadeve Balkanski bojevnik na ljub­ljanskem sodišču me zanima, kakšen epilog pričakujete na kranjskem sodišču?

»Govorim lahko na splošno, saj postopkov, ki se vodijo na sodišču, ne komentiram. Iz dosedanjih izkušenj in na podlagi vedenja o celotni preiskavi lahko trdim, da so preiskovalci opravili veliko delo in da so v kazenski ovadbi doseženi standardi utemeljenega suma, da so bila storjena kazniva dejanja, in da so ravno osumljene osebe tiste, ki so jih izvršile. Celotno preiskavo je usmerjalo kranjsko državno tožilstvo, na odločitev sodišča pa bomo morali počakati. Na Gorenjskem smo v preteklosti vodili veliko zahtevnih preiskav. V spominu pa nimam zahtevnega primera, pri katerem bi sodišče reklo, da kaznivo dejanje sploh ni bilo storjeno in da smo ovadili napačno osebo. Bi pa svetoval, da so ljudje pozorni na zadnjo, to je pravnomočno odločitev sodišča, saj se pred tem v kontradiktornem kazenskem postopku na sodišču dogajajo marsikatera presenečenja.«

Kakšen delež kaznivih dejanj, ki jih je PU Kranj uspešno preiskala, se sicer na sodišču konča s obsodilno sodbo?

»Na to vprašanje ne morem odgovoriti, saj so usode konkretnih kazenskih ovadb zaradi teže primera, predpisane kazni itd. različne. Velika večina t. i. bagatelne kriminalitete se zaključi v alternativnih postopkih na državnem tožilstvu in primerov sodišče ne obravnava. Gre za postopke na državnem tožilstvu, ki so hitri in zelo učinkoviti. Za hujša kazniva dejanja pa se praviloma vodijo kazenski postopki in je usoda konkretnih primerov seveda različna. Ker torej o usodi konkretnih ovadb odločata dva povsem ločena organa, tudi ni mogoče podati skupne ocene o tem deležu. Delni odgovor je razviden iz letnega poročila državnega tožilstva, iz katerega pa vsaj za leto 2011 kaže, da smo tako mi na policiji kot tudi tožilci zelo dobro opravili svoje delo, tako v kvalitativnem kot tudi kvantitativnem smislu, tudi če se primerjamo z drugimi regijami.«

Lansko leto si bomo zapomnili tudi po streljanju v Stražišču pri Kranju, in v Bašlju, v katerih naj bi storilca »reševala« spore s sosedi oziroma v družini. Ali v krizi tudi sicer pogosteje prihaja do družinskih, medsosedskih sporov?

»Če govorimo o prihodih policijskih patrulj ob interventnih klicih zaradi kršitev javnega reda, kjer je velikokrat tudi nasilje v družini, se ti statistično gledano ne povečujejo, še celo manj jih je. To pa seveda ne pomeni, da ni prisotno tudi sivo polje, vsekakor pa je v resnem porastu ukrepanje zoper nasilneže v družini. Že večkrat sem povedal, da policija nima tolerance do nasilja v družini. Prvi ukrep v takih primerih je zato prepoved približevanja, ki ga policist izreče tistemu, za katerega ugotovi, da je izvajal nasilje.«

Kako pa je kriza vplivala na obseg in strukturo kriminala? Kako uspešni ste pri njegovem odkrivanju oziroma preiskovanju?

»Vsi podatki še niso zbrani, lahko pa ugotovimo, da se je lani število kaznivih dejanj (trenutno prijav­ljenih in obravnavanih kaznivih dejanj je že več kot 6800), še zlasti v segmentu premoženjske kriminalitete, povečalo. Na porast zaznanih dejanj smo odreagirali z usmerjenostjo v preiskovanje konkretnih primerov in povečali število raziskanih primerov. Takšen porast predvsem tatvin in različnih vlomnih tatvin kaže na gospodarsko krizo pri nas. Zame je pomembno, da smo po eni strani hitro na mestih, kjer nas občani potrebujejo, po drugi strani pa, da se ob ogromnem številu zadev, ki jih moramo preiskovati, še vedno držimo prioritet. Te pa ostajajo v segmentu preiskovanja gospodarskih kaznivih dejanj, kjer do sedaj ugotovljena premoženjska škoda presega enajst milijonov evrov. V delu kaznivih dejanj zoper življenje in telo je stanje zelo ugodno, pa vendar tudi primera streljanja, ki ste jih navedli, izstopata. To kaže na določeno nestrpnost in probleme v družbi, na katere ni imuna niti Slovenija.«

Kakšne so bile sicer varnost­ne razmere Gorenjskem?

»Za sedaj lahko še vedno rečemo, da na Gorenjskem živimo zelo varno. V vseh segmentih policijskega dela zagotavljamo hitro odzivnost in zakonito ukrepanje. Veliko je preventivnega dela tako policije kot drugih državnih organov in organov civilne družbe, veliko je sodelovanja tudi z lokalno skupnostjo. Torej, lansko leto smo zaključili kot varno leto, vsi doslej omenjeni primeri pa kažejo seveda tudi na velike stiske ljudi, predvsem zaradi ekonomske krize v Sloveniji.«