Vsaka hiša enega Layerja

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / četrtek, 3. januar 2013 / 06:00

V Stebriščni dvorani Mestne hiše v Kranju so minuli četrtek odprli razstavo izbora del poznobaročnega slikarja Leopolda Layerja in slik iz njegove delavnice, ki jih hranijo v Gorenjskem muzeju.

Ime Layer je v zadnjih letih spet začelo pridobivati na veljavi. Pred nekaj leti je bila v Tomšičevi ulici v Kranju obnov­ljena hiša, v kateri je z družino bival in v svojem ateljeju ustvarjal v tistem času zagotovo prvi slikar na Kranjskem Leopold Layer (1752-1828), danes pa se v njej med drugim vrstijo različni kulturni dogodki. Ob slikarjevem imenu in delu pa znova postajajo pozorni tudi avtorji razstav in razprav na temo baročnega slikarstva na Slovenskem. Layerjevo najbolj znano delo je nedvomno brezjanska Marija Pomagaj, po kateri se tamkajšnja bazilika tudi imenuje. Najbrž večini tudi ni poznano, da je mnogo cerkva na Gorenjskem, pa tudi v drugih slovenskih pokrajinah in na Hrvaškem, Tirolskem ter Salzburškem »likovno opremila« slikarska delavnica družine Layer, naj bosta to oče Marko in sin Leopold ali pa slednjega pomočniki oziroma njegov naslednik posinovljenec Jožef Egartner in nato še njegov sin. Ni manjkalo naročil za križeve pote, oltarne slike in druge nabožne podobe, poslikavo bander …, oziroma kot dodaja kustos Gorenjskega muzeja ddr. Damir Globočnik: »V slikarski delavnici so poslikavali tudi skrinje in drugo pohištvo, panjske končnice, slike na steklo. Layer se je znal prilagoditi naročniku, saj je bil spreten slikar in je manjšo sliko znal dokončati v enem dnevu. Do leta 1870 naj bi skoraj v vsaki hiši v Kranju imeli Layerjevo sliko.«

Danes jih poleg nekaterih zasebnih lastnikov največ hranijo v Župnijskem uradu sv. Kancijana in v umetnostno zgodovinski zbirki Gorenjskega muzeja. Del muzejske zbirke je od četrtka na ogled v Stebriščni dvorani Mestne hiše. Dela iz Layerjeve delavnice ali njega samega so eden ključnih delov omenjene zbirke muzeja. Sicer to ni obsežen fond, v njem je komaj okrog trideset del, a gre v nekaj primerih za izjemne kose. »Na tej razstavi predstavljamo sedemnajst slik, eno očeta Marka, štiri Leopolda in druge iz njegove delavnice. Štiri slike so vključene v nedavno odprto stalno zbirko Prelepa Gorenjska v gradu Khisl­stein, nekaj pa jih še čaka na restavratorske postopke,« razlaga Globočnik in dodaja, da so vse razstavljene slike restavrirane in so predvsem sad dolgoletnega dela restavratorja Gorenjskega muzeja Borisa Sajovica. Restavratorski postopki so namreč zelo zahtevni, še posebej, kadar gre za tako imenovane banderske slike, ki so običajno zelo poškodovane, saj so bile večkrat odvite in nazaj zavite. Na tokratni razstavi so na ogled tri take slike.

Layer je veljal predvsem za cerkvenega slikarja, je pa v kompozicijah njegovih sakralnih slik moč najti nekatere realistične elemente, kar napoveduje dobo realističnega slikarstva 19. stoletja. Iz njegove delavnice izhajajo tudi portreti meščanov in bogatih kmetov, v času ilirskih provinc je Layer slikal tudi francoske oficirje ... »Sicer je včasih težko ločiti, kaj je naslikal Layerjev čopič in kaj so naslikali njegovi pomočniki. Zagotovo je Layerjevo delo oltarna slika sv. Tilna v Zgornji Besnici. Ohranil se je le detajl dveh angelov, saj je slika leta 1955 pogorela,« razloži Globočnik in poudari, da sta zanesljivo Layerjevi deli tudi skica za oltarno sliko z motivom sv. Nikolaja, prav tako pa razstav­ljena banderska slika. Poleg tega je Leopold Layer pri slikanju uporabljal zanj značilno barvno lestvico. Rdečo, rjavo, modro, zeleno in rumeno barvo je povezoval v ubrano barvno celoto. Barve na njegovih slikah so bolj živahne. Z rjavkasto in okrasto barvitostjo je vnašal na figure svetlobo.

Na vprašanje, kakšna je današnja vrednost Layerjevih del, je ddr. Damir Globočnik poudaril, da je bil Layer kot poznobaročni slikar v senci naših najpomembnejših baročnih slikarjev, kot so Valentin Metzinger, Fortunat Bergant, Franc Jelovšek in še nekateri. Na lanskoletni razstavi baročne umetnosti na kranjskem v Narodni galeriji se je izkazalo, da je tudi Layer, ki nekako zaključuje to obdobje, zelo zanimiv slikar. Menda bodo čez dve leti pripravili večjo razstavo o njem.

Ob razstavi so v Gorenjskem muzeju predstavili tudi katalog z izborom slik iz muzejske umetnostno zgodovinske zbirke, dodane pa so tudi fotografije nekaterih najbolj znanih del Leopolda Layerja in njegovih pomočnikov. Avtor besedila ddr. Damir Globočnik je orisal tako življenje kot delo tar posebnosti Layerjevega slikarstva. Razstava bo odprta vse tja v februar.