Konec sveta

V posebno čast si štejem, da bo moje razmišljanje objavljeno na tako poseben dan, kot je konec sveta. Najbrž si mislite, da bi se morala potruditi in napisati kaj modrega, preroškega ali vsaj pedagoškega. Ampak zakaj bi to naredila, če tega ne bo nihče bral. Potiskane liste časopisnega papirja in te besede bo mrzel veter nosil čez opustošeno deželico. Zadnje misli bomo posvetili zavarovalnim policam in obžalovali, zakaj vendar nismo podpisali še zavarovanja za konec sveta. Mogoče bi tako vsaj zlata ribica imela možnost uživanja naših prihrankov. Do konca življenja bi odpirala usta in lovila smrdljive lističe ribje hrane. Je naključje ali igra usode, da je naši zlati ribici ime Petek? Mogoče je to znamenje. Oprosti Petek, ker sem ti premalokrat zamenjala vodo in ker te nisem poslušala, ko si mi hotel nekaj povedati. Sedaj je prepozno, da me opozarjaš na konec sveta. Petek je tukaj. Uredniki si prav zdaj pulijo lase, zakaj niso tej temi posvetili več časa. Rumeni tisk razmišlja, kaj neki je oblekla Helena Blagne za konec sveta in oh joj, tega nikdar ne bodo izvedeli. Tako kot ne bomo nikoli izvedeli, kaj, s kom in kako je nazadnje jedel lastnik gostilne. Za marsičim nam je lahko žal. Šolarjem je žal, ker so šli v šolo, čeprav je danes na urniku samo Jingle bells. Mar bi doma poležavali in čakali, da na televiziji objavijo konec sveta. Vzgojiteljice jočejo, ker so zadnji teden razmišljale o stavki, namesto da bi okrog vrtcev razporedile napihljive čolne. Pa čeprav bi jih morale izdelati iz recikliranega materiala, da bi prihranile. No, v plus jim štejmo to, da so otroke naučile aktualno pesem Pluj, pluj barčica moja. Otroci so bili tako vsaj pravočasno seznanjeni z vesoljnim potopom. Direktorjem je žal, ker niso dali izplačati trinajste plače, če že ne delavcem pa vsaj sebi. Tako bi ustvarili novo pojmovanje za petek, trinajstega. Ah, ja. Če vam je uspelo preživeti in to berete, vam povem čisto potiho. Vedno je nekomu za nekaj žal. Vsak dan nekdo nekaj obžaluje. Vsak dan je za nekoga konec sveta. Porušijo se sanje, iluzije in življenja. Pri tem je lepo samo nekaj. Če dobimo za petkom še soboto. In nedeljo in čisto svež ponedeljek, ki prinaša novo življenje. Božič bo. Zato obžalujmo, odžalujmo in verjemimo v začetke.