Življenje s paralizo
Otroške paralize zaradi cepiva od sredine prejšnjega stoletja razviti svet praktično ne pozna več, a vzrokov za paralizo je več; tudi poškodbe, klopni meningitis ... Paralitiki, ki se v vsakdanjem življenju soočajo s številnimi težavami, so že trideset let združeni v Društvo paralitikov Slovenije.
Moravče - Društvo paralitikov Slovenije P A R A S združuje več kot sto osemdeset članov (okoli trideset Gorenjcev) - invalidov, ki imajo zaradi okvare spodnjega (perifernega) nevrona, ki je del perifernega živčnega sistema, zmanjšane zmožnosti gibanja in težave pri samostojnem opravljanju vsakodnevnih aktivnosti.
»Do okvare spodnjega nevrona in posledične ohlapne ohromelosti lahko pride zaradi zelo različnih vzrokov, od mehanske okvare do bolezni perifernega živčevja, ki je najpogostejše virusno, bakterijsko in revmatično. Vzroki so naslednji: razne poškodbe, utesnitev oziroma kompresija, tumorji, presnovne motnje, klopni meningitis, poliomielitis oz. otroška paraliza, diabetična in toksična polinevropatija in druga bolezenska stanja,« pravi sekretarka društva Saša Žgajnar in dodaja, da je kar polovica njihovih članov v otroštvu prebolela otroško paralizo. To je nalezljiva virusna bolezen z vročino, glavobolom, bruhanjem, včasih z ohlapno omrtvelostjo ali ohromitvijo zaradi okvar v prednjih rogovih hrbtnega mozga. Prenaša se z umazanimi rokami, vodo ali s kontaminirano hrano. Povzroča jo virus otroške ohromelosti (poliovirus), ki prizadene živčni sistem. V Sloveniji je cepljenje obvezno za vse otroke, zato se obolenje ne pojavlja več. Še vedno pa je pogosta v manj razvitih predelih, kjer ni cepljenja in kjer je higiena slabša, saj se virus prenaša po fekalno-oralni poti.
»Bolniki s paralizo velikokrat potrebujejo pomoč v vsakdanjem življenju, prijateljsko druženje in dosti spodbude, da premagajo težave. V društvu ne skrbimo le za športne aktivnosti paralitikov, pač pa vedno več pozornosti posvečamo zdravstvenim in socialnim težavam, kot so obnovitvena rehabilitacija, prevozi invalidov, razne oblike socialne pomoči, kulturne dejavnosti ter delavnice ročnih del,« je na slovesnosti ob tridesetletnici, ki je pred nekaj dnevi potekala v Moravčah, povedal predsednik društva Vincenc Radež in dodal, da so ob jubileju izdali knjigo zgodb, zapisanih po ustnem izročilu Teta Liza para, pravce čara. »V naslovu smo se poigrali z igro črk, s knjigo pa dokazali, da četudi ne zmoremo ustvarjati z rokami in nogami, lahko z glavo,« pa je povedala zapisovalka zgodb, ki so jih prispevali člani iz vse Slovenije, Jasna Majda Peršolja, ki ne razume tistih staršev, ki opozarjajo na škodljivost cepiva proti otroški paralizi. »Pozivamo jih v naše društvo, kjer bodo lahko spoznali naše težave in bolečino, ki jo zaradi otroške paralize doživljamo že vse od otroštva,« odgovarjajo paralitiki.