Darja Reichman, Vesna Pernarčič in Miha Rodman so bili za to predstavo nedvomno pravi izbranci. (Foto: Mare Mutić)

Dve Marleni in še ...

V Prešernovem gledališču so pred dnevi predstavili že četrto letošnjo premiero Marlene Dietrich, avtorja Nebojše Pop-Tasića v režiji Primoža Ekarta.

Veter v polna jadra letošnje gledališke sezone v Prešernovem gledališču te dni dodaja že četrta igra, v soboto premierno in krstno uprizorjena Marlene Dietrich. Kranjčani tokrat sodelujejo z gledališčem ŠKUC in zavodom Imaginarni. Besedilo Nebojše Pop-Tasića je ob dramaturgiji Simone Hamer na oder postavil Primož Ekart. Zgodba gre o Marlene Dietrich, goreči nasprotnici Hitlerja, ki jo širša publika najbolj pozna skozi tako ali drugače predstavljene »slike« z njene razburkane življenjske in umetniške poti igralke in pevke. V prvi vrsti jo poznamo po njeni izvedbi kultne vojne pesmi Lili Marleen. Pred gledalce v mali dvorani stolpa Škrlovec stopi v garderobi, tik pred enim koncertov v njenih že zrelih letih.

Oder je v vlogi fanta za vse velike dive Bernarda odprl novi igralec kranjskega teatra Miha Rodman, ki je tako, kot je zastavil na začetku, skoraj do popolnosti tak služabnik, kakršnega si lahko predstavljamo, tudi v nadaljevanju izjemno natančno krmaril med obema Marlenama, izkušeno, razmišljujočo in samo sebe izprašujočo, ki jo igra Darja Reichman, in preprosto, radoživo na zabavljanje ljudi pripravljeno Marlenino različico Vesno Pernarčič. Obe Marleni sta hkrati predstavljali eno in neponovljivo divo, vsaka z natančno odmerjenimi besedami in podobo. Pravzaprav ima predstava dva dela, prvi je zgodba, o tem, kar je Marlene v življenju počela, drugi je koncert, torej tisto, zaradi česar je Marlene postala legenda. Če nas v prvem delu navdušuje igra vseh treh akterjev, smo v drugem očarani nad izjemno pevsko kondicijo Pernarčičeve, ki je tako kot pred leti Edith Piaf, znala postati tudi njena sodobnica in ljubimka Marlene Dietrich.

Popolni kostumi Alana Hranitelja so poudarjali Marlenino erotiko, tako v prvem delu kot ob koncertu, pa je čarnost dodala tudi prava osvetlitev. Pianist, ki igra v živo, tokrat Joži Šalej, je le še izpopolnil sliko predstave. Prijetne in v pravem okolju »nove dvoranice« Prešernovega gledališča, kjer tudi z novo predstavo potrjujejo to, kar sem zapisal ob prejšnji - da letos ustvarjajo sanjsko sezono.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Rekreacija / torek, 22. december 2015 / 12:19

Ne gre samo za hujšanje

Obstajajo tudi ljudje, ki nimajo težav s čezmerno težo, a se vseeno resneje posvetijo miganju, vadbi, treningu. To so, tako kaže statistika, tisti s kroničnim pomanjkanjem časa. Če ste pom...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / ponedeljek, 18. december 2023 / 18:14

Naravi prijazna okrasitev

Novoletna drevesca iz slovenskih gozdov so letos označena z rdečo nalepko.

Izleti GG / ponedeljek, 18. december 2023 / 18:12

Alpe, Provansa in Azurna obala, 2. del

V oblačno jutro naju je prebudilo glasno mijavkanje. Pogumnejši od dveh mačkov, s katerima sva si delila stanovanje v predmestju mesta Manosque, naju je po nadležni vztrajnosti le spravil pokonci i...

Zanimivosti / ponedeljek, 18. december 2023 / 18:10

Samouk z energijo znanstvenika

Brane Anderle iz Hraš pri Lescah je pred kratkim v samozaložbi izdal knjigo s preprostim naslovom Pregled razširjenosti praprotnic in semenk na Gorenjskem. V tem obširnem delu lahko ljubitelji narave...

Razvedrilo / ponedeljek, 18. december 2023 / 18:10

Zapele frajtonarice

Prejšnji petek so v Ljubnem pripravili že deseto srečanje ljubiteljskih harmonikarjev, samoukov na frajtonarici, ki so tudi tokrat navdušili občinstvo v polni dvorani tamkajšnjega doma športnega društ...

GG Plus / ponedeljek, 18. december 2023 / 18:07

Blejski matematik svetovnega slovesa

Letos mineva sto petdeset let od rojstva Blejca Josipa Plemlja, ki velja za enega najuspešnejših in svetovno znanih slovenskih znanstvenikov. Uveljavil se je zaradi izjemnih dosežkov in pionirskega de...