Darja Reichman, Vesna Pernarčič in Miha Rodman so bili za to predstavo nedvomno pravi izbranci. (Foto: Mare Mutić)

Dve Marleni in še ...

V Prešernovem gledališču so pred dnevi predstavili že četrto letošnjo premiero Marlene Dietrich, avtorja Nebojše Pop-Tasića v režiji Primoža Ekarta.

Veter v polna jadra letošnje gledališke sezone v Prešernovem gledališču te dni dodaja že četrta igra, v soboto premierno in krstno uprizorjena Marlene Dietrich. Kranjčani tokrat sodelujejo z gledališčem ŠKUC in zavodom Imaginarni. Besedilo Nebojše Pop-Tasića je ob dramaturgiji Simone Hamer na oder postavil Primož Ekart. Zgodba gre o Marlene Dietrich, goreči nasprotnici Hitlerja, ki jo širša publika najbolj pozna skozi tako ali drugače predstavljene »slike« z njene razburkane življenjske in umetniške poti igralke in pevke. V prvi vrsti jo poznamo po njeni izvedbi kultne vojne pesmi Lili Marleen. Pred gledalce v mali dvorani stolpa Škrlovec stopi v garderobi, tik pred enim koncertov v njenih že zrelih letih.

Oder je v vlogi fanta za vse velike dive Bernarda odprl novi igralec kranjskega teatra Miha Rodman, ki je tako, kot je zastavil na začetku, skoraj do popolnosti tak služabnik, kakršnega si lahko predstavljamo, tudi v nadaljevanju izjemno natančno krmaril med obema Marlenama, izkušeno, razmišljujočo in samo sebe izprašujočo, ki jo igra Darja Reichman, in preprosto, radoživo na zabavljanje ljudi pripravljeno Marlenino različico Vesno Pernarčič. Obe Marleni sta hkrati predstavljali eno in neponovljivo divo, vsaka z natančno odmerjenimi besedami in podobo. Pravzaprav ima predstava dva dela, prvi je zgodba, o tem, kar je Marlene v življenju počela, drugi je koncert, torej tisto, zaradi česar je Marlene postala legenda. Če nas v prvem delu navdušuje igra vseh treh akterjev, smo v drugem očarani nad izjemno pevsko kondicijo Pernarčičeve, ki je tako kot pred leti Edith Piaf, znala postati tudi njena sodobnica in ljubimka Marlene Dietrich.

Popolni kostumi Alana Hranitelja so poudarjali Marlenino erotiko, tako v prvem delu kot ob koncertu, pa je čarnost dodala tudi prava osvetlitev. Pianist, ki igra v živo, tokrat Joži Šalej, je le še izpopolnil sliko predstave. Prijetne in v pravem okolju »nove dvoranice« Prešernovega gledališča, kjer tudi z novo predstavo potrjujejo to, kar sem zapisal ob prejšnji - da letos ustvarjajo sanjsko sezono.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Tržič / sreda, 2. september 2020 / 16:03

Obnovili bodo cesto skozi BPT

Tržič – Občina Tržič bo na območju nekdanje Bombažne predilnice in tkalnice (BPT) začela obnavljati cesto. Dvoletni projekt rekonstrukcije vozišča skozi območje BPT bo sofinanciralo ministrstvo za...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / ponedeljek, 14. september 2015 / 15:17

Odprta kuhinja z azijskimi jedmi

Slovenci vedno bolje poznamo in sprejemamo azijsko hrano, ki ni le suši in sladko-kisli piščanec. Na prvem Azijskem kulinaričnem dnevu smo lahko okusili še marsikaj drugega.

Razvedrilo / ponedeljek, 14. september 2015 / 15:13

Barmanski podmladek

Člane Društva barmanov Slovenije (DBS) največkrat srečamo v tekmovalnih vlogah. Navdušujejo nas s svojimi koktajli ter se iz nastopov v tujini in doma vračajo nasmejani, saj je že kar pravilo, da dose...

Gospodarstvo / ponedeljek, 14. september 2015 / 14:49

Razvoj je naša prednost

Pred dnevom odprtih vrat minuli petek v kranjskem Iskraemecu, ki letos praznuje 70 let obstoja, smo na pogovor povabili njegovega izvršnega direktorja Dietra Brunnerja. »Ključna konkurenčna prednost I...

Bohinj / ponedeljek, 14. september 2015 / 14:44

»Posvojili« že triindvajset klopic

Odličen odziv na inovativni projekt Posvoji klopco, s katerim želijo v Bohinju izboljšati ureditev sprehajalnih poti z več urbanega pohištva.

Kranj / ponedeljek, 14. september 2015 / 14:44

Ponosno gasilci že devetdeset let

»V društvu delamo ljudje za ljudi. Vse drugo pride za tem. S takim odnosom ne moremo zatavati z začrtane poti, temveč tkemo še globlje medsebojne vezi med svojimi člani in družbo, v kateri delujemo,«...