Veliki atlas Slovenije

Te dni se v Cankarjevem domu dogaja 28. slovenski knjižni sejem. Ta je vsako leto znova imenitna priložnost za ljubitelje knjig, da se združijo s knjigami in med seboj. Za tiste, ki imajo do knjig čisto navaden odnos (ki vanje niso zaljubljeni), pa je sejem možnost, da kako knjigo tudi kupijo, cene so res ugodne. Za založnike in knjigotržce sejem ni le prodajni izziv, je tudi priložnost, da predstavijo in izpostavijo knjige, ki so pravkar izšle ali so tik pred izidom. Ena takih je letos Velik atlas Slovenije. Založba Mladinska knjiga ga je med naročnike razposlala malo pred sejmom, oglaševan je bil na veliko in z zanimanjem smo pričakovali, kaj je tisto »več«, kar naj bi vseboval v primerjavi s prejšnjimi izdajami te ponarodele knjige, ki so izhajale brez pridevnika »Veliki«. Večji je očitno, tudi težji. Ima 656 strani formata 21 x 30 cm, kar je kakih 200 strani več od prejšnjih. Naklada je za slovenske razmere osupljiva: 6000 izvodov! In kaj je tisto, kar je novo? V uvodnem delu prinaša temeljne prikaze priznanih strokovnjakov z različnih področij. Obogaten je z vrhunskimi fotografijami slovenskih fotografov po izboru Arneja Hodaliča. Pa z QR kodami, kratkimi opisi slovenskih občin, s sodobnimi demografskimi, socialno-ekonomskimi in okoljskimi kazalci razvoja Slovenije, s prispevki o okoljevarstveni problematiki Slovenije …

No, človeka posebej zanima, kaj je v atlasu z območja, od koder je doma, kjer živi. Pa pogledam, kaj piše o občini Žiri, na strani 244. Hitro preberem, saj je kratko … in doživim hladen tuš! V oči me dobesedno zbodejo najmanj tri kapitalne napake. Prva: »Prvič je bila ustanovljena leta 1918 …« Tistemu, ki je to zapisal, lahko postrežemo z listinami, ki nedvomno dokazujejo, da je ta občina obstajala že v drugi polovici 19. stoletja, na dokumentih pa je žig z napisom »Predstojništvo občine Žir«. Leta 1918 se ni z občino zgodilo prav nič, enostavno se je nadaljevala iz Avstro-Ogrske v Kraljevino SHS; zamenjala se je država, občina je ostala. Druga napaka: »Po prvi svetovni vojni je Žirovsko razdvajala rapalska meja, kar dokazujejo ostanki italijanskih bunkerjev in kavern, ki so bile sestavni del utrdbene črte, imenovane Rupnikova linija.« Da ugotoviš absurdnost te trditve, ni treba biti zgodovinar, to bi moral opaziti že lektor: da italijanske utrdbe ne morejo biti sestavni del jugoslovanske utrdbene linije! Bog pomagaj! Tretja napaka: »V občini je presihajoče Račevsko jezero …« Tudi to žal ni res. Žirovci bi prav radi videli, da bi jezero, ki ga pogosteje kot Račevsko imenujejo Smreško, dejansko bilo v žirovski občini, pa ni. Je v logaški.

Po mojem si publikacija takšne teže ne bi smela privoščiti tako velikih napak, čeprav se te nanašajo le na eno manjših občin v Sloveniji. Brž sem prebral še nekaj člankov o občinah v žirovski soseščini, lahko bi kaj pripomnil, tako velikih napak pa v njih k sreči ni. V žirovskem pa sta še dve trditvi, ki sta napačni le delno. Prva: »Leta 1947 se je iz čevljarske tradicije razvilo podjetje Alpina, ki je danes eden vodilnih svetovnih proizvajalcev modne in športne obutve.« Kaj bi dala večina Žirovcev, da bi bilo to res! Alpina je »danes« dejansko »eden vodilnih svetovnih proizvajalcev« obutve za tek na smučeh, modne pač ne. Druga: »V Žireh je tovarna elementov za fluidno tehniko Kladivar; razvija se podjetništvo.« Kladivar se po novem imenuje Poclain Hydraulics, ob njem sta že dolgo tudi Etiketa Tiskarna (od 1960) in M Sora (od 1948) … No, da ne bo pomote: novi atlas je kljub vsemu velika pridobitev za nas vse!