Marija Pomagaj

»Iz zapisov, ki jih romarji posvečajo Mariji Pomagaj, zaznamo ljudsko pobožnost na kolektivni, narodni, slovenski ravni. Tako imenitnega pričevanja o sodobnem ljudskem verovanju, kot ga hranijo Brezje, ni na Slovenskem in tudi daleč naokoli verjetno ne. Srčika vseh romarskih sporočil je pozitivna težnja po preseganju. Na eni strani po preseganju težav in na drugi iskreno hotenje po izboljšanju življenja. To korenito transcendentno hotenje je vezano predvsem na to­stranost. Ljudje si želijo osebnega miru, sreče, zdravja, znanja, osebne vrline. Želijo si partnerskega ujemanja in družinske harmonije. Naj ob tem omenimo posrečeno prispodobo, da so Brezje z Marijo Pomagaj največje slovensko duhovno zdravilišče. Ta zahvalno željenjski substrat ni vezan na materialno bogatenje in hlepenje po oblasti. V zapisih skorajda ni želja po materialnem prestižu. Morda je takšna želja bolj prisotna predvsem takrat, ko ljudje pridejo po blagoslov za srečno vožnjo, vendar je skrb za varnost in zdravje pomembnejša kot priprošnja za vozilo. Politično je v prošnjah komaj prisotno. Osnovna socialna celica je za Slovence družina, v večini primerov razširjena družina – od starih staršev do vnukov in ožje sorodstvo. Redkeje v zapisih naletimo na širše socialne skupnosti (vas, dežela, narod, skupnost kristjanov, svetovna človeška in naravna skupnost). Aktualno politično pa dobi nekaj več prostora le ob junijski vojni leta 1991. Od zgodovinskih dogajanj pa vse do danes odmeva druga svetovna vojna.«

O fenomenu Marije Pomagaj na Brezjah je bilo že veliko napisanega. V zadnjih dveh desetletjih je najbolj vidno vlogo v raziskovanju in opisovanju tega izjemnega pojava odigral zgodovinar Jože Dežman, njegov je tudi gornji odlomek. Uredil je monumentalni Brezjanski zbornik 2000 in še vrsto drugih publikacij. Letošnja brezjanska knjiga je hkrati povzetek in nadaljevanje teh raziskav, povod za izid pa je 200-letnica legendarne Layerjeve slike in tak je tudi podnaslov knjige – Milostna podoba na Brezjah. Dežman je knjigo uredil in napisal večino besedila, s svojimi prispevki sodeluje deseterica soavtorjev. »Z Brezjami se začne simbolna os visoke Gorenjske, ki teče preko Bleda in Bohinja do Triglava.« Brezjanska os seveda ni le gorenjska, je vseslovenska; brezjanski fenomen ni le verski, je tudi turistični, domoznanski, zgodovinski, umetniški, antropološki … Brezje pa niso le romarsko svetišče, postale so tudi »slovensko duhovno zdravilišče«. In o tem dejstvu priča tudi ta knjiga.