Polde in Rok

V Virmašah pri Škofji Loki že dolgo ni bilo toliko veselja kot ob Rokovem rojstvu. Na odprtem ognju se je vrtel odojek, cvrčali so čevapčiči, teklo je pivo … Cela ulica, kaj ulica, pol vasi se je zabavalo pozno v noč. Naslednji dan je imel novopečeni očka Polde malce težko glavo, zato ga je po sinčka in mamico Špelo v kranjsko porodnišnico peljala sestra Tina.

Virmašani se niso zabavali le zaradi Rokovega rojstva, hkrati je očka Polde Volčjak praznoval svojo tridesetletnico. Na dvojnem slavju so žal pozabili na fotografa, nastalo je sicer nekaj nočnih posnetkov, ki za objavo v časopisu niso uporabni. Posnetek z zabave, opremljen z napisi, pa se je naslednji dan znašel na velikanskem panoju ob cesti in opozarjal: tako mlad, pa ima že sina in svojo firmo. Polde je namreč odličen mizar in letos je dogradil prostorno mizarsko delavnico, kjer ga lahko najdete od jutra do večera, tudi ob sobotah. Odkar ima Roka, je »ukinil« nedeljsko delo. Naročil ima dovolj, nikomur ne odreče pomoči.

Na zabavi seveda ni manjkalo »tišlarskih štosov«. Polde je »priznal«, da je najprej pogledal, če ima Rok pravo uho, da bo lahko zataknil svinčnik. Vsekakor pa se mu zelo dobro zdi, da je prekinil celo serijo hčera škofjeloških mizarjev, nekateri imajo že po tri, celo štiri. Vnuka pa sta zelo vesela Špelina starša, saj imata prav tako same hčere.