Od leve: Fatlind, Ideal, Arbnora, Vlera in Albina v Mladinskem centru Tržič. Arbnora je že pri desetih letih odlična prevajalka iz albanščine v slovenščino. (Foto: Tina Dokl)

Pri desetih letih je že prevajalka

Arbnora Mulakaj je desetletna deklica albanskega rodu, ki se je z družino preselila iz kosovske vasice Zallč v Tržič. Slovensko po dobrih dveh letih govori tako zelo dobro, da pomaga pri prevajanju in učenju jezika tudi drugim albanskim otrokom v Mladinskem centru Tržič.

Arbnora Mulakaj je v rojstnem kraju že začela obiskovati osnovno šolo, potem pa so se preselili, kar je bila tudi zanjo velika sprememba. »Bilo mi je težko na začetku, ker nisem poznala jezika. Pomagale so mi učiteljice, starši, tudi sama sem se veliko učila,« je preprosto povedala. V resnici ni tako preprosto, je poudarila strokovna sodelavka Mladinskega centra (MC) Tržič Iris Šober: »Otrok mora biti zelo sposoben, da se lahko tako hitro integrira, in Arbnora je bila tega sposobna.« Četrtošolka Arbnora ima zelo lepe ocene, najraje ima matematiko, v šoli trenira rokomet, obiskuje dramski krožek in razmišlja, da bi spet začela plesati hip hop. Po pouku skoraj vsak dan prihaja v MC, kjer se lahko igra s prijatelji in ustvarja ter pomaga drugim albanskim otrokom pri prevajanju in učenju slovenskega jezika. »Učim jih tudi zaradi tega, ker vem, kako se počutijo. Mene je bilo takrat strah, ker nisem znala jezika, nisem se znala sporazumevati. Včasih sem tudi jokala,« se spominja in nadaljuje: »Učim jih, da se znajo predstaviti, pomagam pri številkah, da se jih naučijo, pišem jim vaje. Na liste sem napisala besede po albansko in zraven po slovensko, tako kot je to v slovarjih.« Arbnora ima leto dni mlajšega brata Arberja, sedemletno sestro Albino in dveletnega bratca Kamberja. Vsi govorijo slovensko. »Tudi oči govori slovensko, je že prej delal tukaj, mami še ne govori, jo jaz malo učim,« je pojasnila.

»Arbnora ima vse lastnosti, ki otroku pomagajo pri integraciji; je pridna, pametna, nadarjena. Če je otrok povprečen, je težje,« je poudarila Iris Šober in še povedala, da bodo v MC oblikovali skupino albanskih otrok, ki jim bo pri učenju poleg Arbnore pomagala še gospa, ki zna tudi albansko. »Težko se je znajti, ker jaz ne razumem albansko, tudi druge sodelavke v MC ne. Kar se da, si pomagamo z angleško–slovensko–albanskim učbenikom,« je razložila Šobrova.

Učna pomoč v šoli
V Osnovni šoli (OŠ) Tržič imajo v tem šolskem letu enajst albanskih učencev, ki obiskujejo tretji, četrti, sedmi in osmi razred. »Na šoli iščemo različne možnosti pomoči tem učencem. Ministrstvo vsem učencem tujcem zagotavlja dodatne ure za učenje slovenščine za prvo in drugo leto šolanja v Sloveniji. Tako učitelji, ki izvajajo ure slovenščine, s temi učenci delajo individualno ali v manjših skupinah v času pouka. Pomembno je, da najprej osvojijo osnovno besedišče, da se lahko postopoma začnejo sporazumevati. Po končanem prvem letu šolanja lahko napredujejo v naslednji razred, kljub temu da niso ocenjeni pri vseh predmetih, a je viden napredek posameznega učenca. Za učence, ki začnejo šolo obiskovati v nižjih razredih, je nekoliko lažje, ker predmetnik ni tako obsežen. Poleg tega te učence vključimo v ure dopolnilnega pouka, ure individualne in skupinske učne pomoči in ure učne pomoči, ki jih izvaja javna delavka. V veliko pomoč nam je tudi sodelovanje z MC Tržič,« je povedal ravnatelj OŠ Tržič Stane Grum in še poudaril, da je pomembno, da starši s šolo sodelujejo in tudi sami zase poskušajo najti načine za učenje slovenščine.

V OŠ Bistrica pri Tržiču imajo dva učenca s Kosova. »Eden že več let živi v Sloveniji in se je pogovorne slovenščine naučil že v vrtcu, sedaj je že v šestem razredu. Ima dodatno strokovno pomoč, ker ima primanjkljaje pri razumevanju določenih besed in šibkejši besedni zaklad. Drugi učenec je na šolo prišel sredi oktobra, obiskuje drugi razred. Njemu pri učenju slovenščine, ob rednem pouku pomaga razredničarka in javna delavka, ki ima izkušnje s področja učenja slovenščine učencev s Kosova. Koliko dodatnih ur slovenskega jezika mu pripada, bo določilo ministrstvo za šolstvo,« pa je pojasnila Klara Senica, pedagoginja v OŠ Bistrica.

Arbnora, Ideal, Fatlind, Vlera …
Ideal Zejnullahi je Arbnorin sošolec. »V Tržiču sem od lani septembra. Tudi iz Kosova. Dobro mi je v MC Tržič,« je povedal desetletni Ideal, ki obiskuje plezalni krožek na šoli. »Zelo spreten je pri plezanju,« ga je pohvalila Iris Šober. Fatlind Zejnullahi je prišel v Slovenijo pred slabim mesecem, Iris Šober je povedala, da je zagnan in nadarjen za učenje slovenskega jezika. Obiskuje sedmi razred, kot je dejal: »Sošolci so me dobro sprejeli. Želim se hitro naučiti slovensko.«

V MC Tržič si želijo, da bi dobili možnost, da bi razvili še delo s starši, da bi se tudi mamice med seboj bolj povezovale. In Arbnora Mulakaj, kakšne so njene želje? »Rada sem v Tržiču, vsako poletje grem na počitnice na Kosovo. Ko bom velika, bi rada postala igralka in plesalka.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / petek, 6. julij 2007 / 07:00

Zlati časi brez spodnjih hlač!

Tista, ki je imela v omari troje hlač, je bila že premožna. Moški so nosili gate, hlače pa so imeli zvezane le z vrvico, čez pa seveda predpasnik, največkrat višnjeve barve.

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / ponedeljek, 4. februar 2008 / 07:00

Nekaj najlepšega o Sloveniji

Najboljše fotografije Bogdana Kladnika in najlepše pesmi Shirlie Roden, posvečene Sloveniji, združene v knjigi in zgoščenki z naslovom Preprosto Slovenija - Simply Slovenia.

Zanimivosti / ponedeljek, 4. februar 2008 / 07:00

Anketa: Raje zvezdnik kot politik

Jutri je še zadnji dan za pustne norčije, še zadnja priložnost, da se našemimo in spremenimo svojo identiteto. V katerega politika ali drugega znanega Slovenca bi vi se preoblekli na pustni dan?

Gospodarstvo / ponedeljek, 4. februar 2008 / 07:00

IBI le za prekupčevanje

Vse kaže, da nima nihče več resnih namenov z IBI-jem, nekdanjim ponosom kranjske tekstilne industrije. Tkanina Celje ga je nekaj tednov po odkupu prodala.

Kranj / ponedeljek, 4. februar 2008 / 07:00

Odslej tudi inženirji informatike

V Tehniškem šolskem centru (TŠC) Kranj bodo v prihodnjem študijskem letu začeli izvajati še višješolski strokovni program informatika.

Gorenja vas-Poljane / ponedeljek, 4. februar 2008 / 07:00

V Vršajnu že gradijo

Lani je Občina Gorenja vas-Poljane v sodelovanju z lastniki zemljišč začela graditi komunalno infrastrukturo v novem naselju Vršajn, kjer bo prostora za 17 družinskih hiš.