Zlati časi brez spodnjih hlač!

Tista, ki je imela v omari troje hlač, je bila že premožna. Moški so nosili gate, hlače pa so imeli zvezane le z vrvico, čez pa seveda predpasnik, največkrat višnjeve barve.

Po prvi svetovni vojni so dekleta začela nositi krajša krila, in to ni bilo pogodu očetom. »Tega ne boš oblekla, dokler bom živ, mi je zagrozil oče, vzel pas in me nažgal, da sem bila vsa plava. Bilo ga je sram, da bi 'vzbujala slo' pri možakarjih, ki so prihajali v našo delavnico. Oče je bil zelo starokopiten.«

Že od nekdaj so privlačile prepovedane stvari. Posebno tiste, o katerih se je le šepetalo in govorilo v šifrah. Bog vedi, kolikokrat je nanesel pogovor na to, kako so živeli včasih. Besedovanje pa se je po navadi zaključilo z znanim stavkom, ki mi še zmeraj odzvanja v ušesih: Ja, včasih je bilo drugače, ker smo bili pošteni.

Vse skupaj pa se je nanašalo na današnje vse preveč sproščene odnose med moškim in žensko. Kako pošteni? je potem sledilo neizogibno vprašanje. Toda odgovori so bili po navadi tako splošni, da niso ničesar povedali.

Ko sem pisala za Žirovski občasnik, sem se med drugim pogovarjala tudi z Veharjevo mamo (žal že pokojno). Nikoli ne bom pozabila njenih smejočih se in žarečih oči, ko mi je sem in tja malce namignila, kako so fantje in dekleta iskali in tudi našli priložnost, da so bili na skrivaj malo skupaj. Tedaj me je zamikalo, da bi o »tistih stvareh« izvedela kaj več.

Kar nekaj časa je v meni zorela misel, da bi raziskala, kaj je ljubezen pomenila našim prednikom na začetku 20. stoletja. Toda že kmalu sem ugotovila, da naloga ne bo lahka. Naletela sem na številne ovire, predvsem pri sorodstvu tistih, ki sem jih obiskala, saj mnogi niso želeli, da bi mi njihovi starši pripovedovali karkoli o tej nenavadni temi. Zato sem kar nekaj časa porabila, da so mi sogovorniki zaupali. Da so se brez zadreg »odprli« in mi pripovedovali o stvareh, ki so me zanimale.

Lahko bi rekla, da sem bila nemalo presenečena, ko mi je Veharjeva mama povedala, da ženske včasih sploh niso nosile spodnjih hlač. Ja, kar sapo mi je vzelo!

 

 

Potem sem ugotovila, da so name »kvarno« vplivali najrazličnejši prizori iz tako imenovanih zgodovinskih filmov, ko sem lahko v nedogled občudovala frfotajoče žensko perilo, če je igralka le hotela dvigniti svoje prelestne nožice v zrak.

V začetku tega stoletja je bilo, vsaj pri nas na Žirovskem, čisto drugače. Ženske so nosile krila, čeznje predpasnik, kakšno bluzo, pa še to je moralo biti trpežno, ker so bile le redke tako premožne, da so si lahko kdaj pa kdaj omislile novo obleko.

Spodnje hlače so bile največkrat iz porhanta. Tista, ki je imela v omari troje hlač, je bila že premožna. Moški so nosili gate, hlače pa so imeli zvezane le z vrvico, čez pa seveda predpasnik, največkrat višnjeve barve. Nekateri možje vse življenje niso obuli nogavic. Čevlje so si nataknili kar na bose noge – poleti in pozimi.

Na novo so se dekleta oblekla le za ohcet ali ob kakšni drugi slovesni priložnosti. Tedaj so morda celo prvič prišle tudi do novih čevljev. V Žireh se je veliko klekljalo, in kjer so bile dekleta in žene pridne, so kakšen sold prihranile tudi za novo obleko. Pravijo, da se je takoj videlo, pri kateri hiši znajo poprijeti za delo!

Po prvi svetovni vojni so dekleta začela nositi krajša krila, in to ni bilo pogodu očetom. »Tega ne boš oblekla, dokler bom živ, mi je zagrozil oče, vzel pas in me nažgal, da sem bila vsa plava. Bilo ga je sram, da bi 'vzbujala slo' pri možakarjih, ki so prihajali v našo delavnico. Oče je bil zelo starokopiten.« Tako se spominja ena izmed mojih sogovornic.

Prav tako se dekletom in ženam ni sanjalo o modrčkih. Še po drugi svetovni vojni ga marsikatera ni hotela nositi. Spet so se našle izjeme. Ena izmed bolj razsvetljenih mam na Dobračevi jih je izdelovala kar sama doma (po prvi svetovni vojni) in z njimi zalagala tudi druga dekleta, ki so prihajala v hišo k njenim hčeram.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Naklo / sobota, 4. avgust 2007 / 07:00

Center za odpadke še ni določen

Naklo - Z ministrstva za okolje in prostor so sporočili, da so se v torek v Naklem sestali predstavniki ministrstva za okolje in prostor in župani občin Kranj, Naklo in Tržič. Do...

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / četrtek, 25. avgust 2011 / 07:00

Zavarovalnica že v večinski bančni lasti

Kranj - Druga največja slovenska banka, Nova KBM, je že doslej imela v lasti 49,96 odstotka delnic Zavarovalnice Maribor, s prevzemno ponudbo pa je pridobila še 0,59 odstotka del...

Prosti čas / četrtek, 25. avgust 2011 / 07:00

Etno rock festival letos traja dva dni

Tradicionalni domžalski Etno rock festival, ki ga bodo ta konec tedna pripravili že petnajstič zapored, ob svojem jubileju prinaša pomembno novost – do sedaj enodnevni festival bodo razšir...

Zanimivosti / četrtek, 25. avgust 2011 / 07:00

Večno mladi spet na Stol

V soboto, 27. avgusta, Večno mladi fantje iz Radovljice organizirajo že 37. tradicionalni pohod na 2236 metrov visoki Stol. Če je nemalokrat na pohod in njegovo številnost nekoliko vplivalo slabo...

Gospodarstvo / četrtek, 25. avgust 2011 / 07:00

Kmečki praznik pod Storžičem

V nedeljo bo v Bašlju spet kmečki praznik. Na pastirskem ognjišču bodo pekli jabolka, krompir in koruzo.

Prosti čas / četrtek, 25. avgust 2011 / 07:00

Festival s klobaso

V Sori pri Medvodah je bilo minuli konec tedna vse v znamenju kranjske klobase. Festival s pestrim programom je privabil tudi številne znane obraze.